Spomladansko obrezovanje dreves in čiščenje okolice pogosto spremlja dim zaradi kurjenja vejevja. Nacionalni inštitut za javno zdravje ter ministrstvo za okolje, podnebje in energijo opozarjata, da je kurjenje vrtnega odreza v strnjenih bivalnih naseljih strogo prepovedano, saj gre za obdelavo bioloških odpadkov, ki ob nepopolnem izgorevanju močno poslabša kakovost zraka in zdravje ljudi.

##ARTICLE-1814806##

Zakonodaja pri tem strogo ločuje med komunalnimi biološkimi odpadki in kmetijskimi ostanki. Ministrstvo za kmetijstvo pojasnjuje, da je na kmetijskih zemljiščih kurjenje dovoljeno, a izključno pod določenimi pogoji, ko se material ne obravnava kot odpadek. "Ključno za to, da rastlinski ostanek iz kmetovanja ne konča kot odpadek, namreč je, da se ga v nadaljevanju pri kmetovanju tudi uporabi," so odgovorili za Svet24.

Kurjenje izključno z namenom odstranjevanja biomase je nedopustno, poudarja Andreja Marguč Kavc iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. "V tem primeru jih štejemo za kmetijske odpadke, kurjenje odpadkov na prostem pa je prepovedano," je povedala Svet24. Dodaja še, da je absolutno prepovedano sežiganje žetvenih ostankov, saj se s tem povzroči odmrtje mikroflore in izguba hranil v tleh.

##ARTICLE-1815027##

Zakonodaja torej pozna izjemo za kurjenje kmetijskih odpadkov zgolj v primeru, če se pepel uporabi za gnojenje.

Prvomajski kresi dopustni, a zgolj na kmetijskih zemljiščih

Specifičen pravni in ekološki paradoks v Sloveniji predstavlja tradicionalno kurjenje kresov ob 1. maju. Čeprav se ob tem sproščajo enake zdravju nevarne snovi kot pri kurjenju vrtnega odreza, uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju kresove dopušča, če so izpolnjeni strogi varnostni pogoji in dokler država ne razglasi velike požarne ogroženosti. Kurjenje kresov je dopustno zgolj na kmetijskih zemljiščih.

##ARTICLE-1772664##

Zakonodaja predvideva stroge kazni za kršitelje

Prepoved kurjenja biomase v naravnem in bivalnem okolju krovno ureja uredba o odpadkih. Ta določa, da je kurjenje odpadkov na prostem strogo prepovedano in obravnavano kot težji prekršek. Inšpektorat za okolje in energijo lahko imetnikom odpadkov za kršitev izreče globo v višini od 500 do 4500 evrov za fizične osebe, za pravne osebe pa se kazni gibljejo med 10.000 in 30.000 evrov.

Poleg državne zakonodaje nadzor nad kurjenjem zelenega odreza v naseljih izvajajo tudi medobčinski inšpektorati na podlagi lokalnih odlokov o ravnanju s komunalnimi odpadki. Globe, ki jih za sežiganje komunalnih odpadkov (kamor spada tudi zeleni vrtni odrez) na dvoriščih izrekajo občinski inšpektorji, se med občinami razlikujejo in za posameznike najpogosteje znašajo med 200 in 400 evrov, medtem ko lahko kazni za pravne osebe in samostojne podjetnike na lokalni ravni presežejo 1200 evrov.