Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je na novinarski konferenci opozoril na paradoks v prehranski verigi. Poudaril je, da bi se morale maloprodajne cene na trgovskih policah celo znižati, če bi te dejansko sledile gibanju odkupnih cen na kmetijah. "Slovenski kmet ni kriv za podražitev hrane v Sloveniji," je poudaril Podgoršek.

Jure Klobčar

Za tri krave iztržili 1600 evrov manj kot maja za dve

Predstavniki kmetov so nesorazmerja podkrepili s številkami iz prakse. Kmet Andrej Hribar je pojasnil, da so pri odkupnih cenah govedine v treh mesecih zabeležili skoraj 40-odstotni padec. Kmetje so maja za kilogram mesa krav prejeli 5,50 evra, avgusta pa le še 3,50 evra. Za dve kravi je maja dobil nekaj manj kot 5000 evrov, avgusta pa je za tri prejel 1600 evrov manj.

“Potem pa poslušamo, da bo treba hrano podražiti. Če sem jaz kot kmet dobil nižji izplen za meso, potem pričakujem, da bo tudi potrošnik dobil nižjo ceno,” je bil jasen Hribar, ki ima v hlevu 40 krav molznic, zato je oddaja mleka pomemben prihodek. Odkupna cena mleka se je v zadnjem letu znižala z 52 na 40 centov za liter. Ob tem se je vprašal, kako je mogoče, da kmetje v Italiji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem prejmejo višje plačilo za meso, a je potem uvoženo meso v slovenskih trgovinah cenejše od slovenskega.

Cene prašičjega mesa so zdrsnile za do 15 odstotkov, za šest odstotkov so nižje odkupne cene krompirja, za osem odstotkov pa sadja. Kmetje ob tem izpostavljajo še nekonkurenčen položaj v primerjavi s sosednjimi državami.

Zaradi pomanjkanja zimske krme so sicer številni prisiljeni v odprodajo plemenske živine, a ostajajo na zemlji. "Naši predniki so preživeli pod cesarji, kralji in diktatorji. Da pa zdaj v demokraciji ne bi mogli preživeti, bi bilo pa tudi malo čudno," meni Hribar, ki je pozdravil odločitev ministrstva za kmetijstvo, da letos zaradi bistveno zmanjšane rasti travinja ter pomanjkanja krme za rejne živali izjemoma dovoli košnjo zelenega pokrova in uporabo pokošene biomase za krmo.

Kmetu 20 centov od štirih evrov za kilogram kruha

Absurdnost delitve dobička je na primeru pšenice ponazoril predsednik Sindikata kmetov Slovenije Ivan Brodnjak. Opozoril je, da pšenica predstavlja 80 odstotkov cene kilograma kruha, ki stane tri evre, a kmet od tega dobi le 20 centov. "Kmetje bi bili zadovoljni že, če bi njihov delež znašal 30 centov," je poudaril Brodnjak in opozoril na vse težji gospodarski in psihološki položaj slovenskih kmetov, ki se soočajo s posledicami naravnih nesreč, naraščajočimi stroški pridelave in hkratnim občutnim padcem odkupnih cen.

Izpostavil je, da se mladi zaradi vse težjih razmer vse pogosteje odločajo za odhod s kmetij, nekateri kmetje pa so prisiljeni prodajati tudi plemensko živino. "Trenutna situacija v slovenskem kmetijstvu je najhujša v zgodovini Slovenije," je podčrtal.

Kdo toliko služi?

Kmetje so poudarili, da je za končno ceno treba pogledati celotno prehransko verigo. "Ne želimo kazati s prstom, kje v verigi se dodaja vrednost, želimo samo poudariti, da slovenske kmetije zagotovo niso razlog za morebitne podražitve hrane. Če bi namreč maloprodajne cene spremljale cene na kmetijah, bi bila hrana cenejša," je podčrtal Podgoršek.

Kmetje kot eno izmed rešitev predlagajo dosledno označevanje porekla na trgovskih policah.