Ukrep ukinitve obveznega članstva za pravne osebe v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) je sprejela vlada Roberta Goloba.

Takrat je iz zbornice množično izstopilo več kot tisoč pravnih oseb. Zbornica je imela leta 2024 med članstvom 1719 pravnih oseb. Po ukinitvi obveznega članstva jo je torej zapustila več kot polovica tega članstva.

##ARTICLE-1428670##

Pravne osebe so množično izstopale večinoma iz prepričanja, da zbornica za drago članarino ne nudi dovolj kakovostnih strokovnih storitev. Zlasti se namreč usmerja v svetovanja kmetom, in ne agroživilskim podjetjem, ki si morajo znanje nabirati na globalnem trgu, je bilo slišati očitke podjetij.

Na zbornici so sicer prepričani, da pravnim osebam članstvo prinaša pomembne prednosti.

Brezplačno pravno, ekonomsko in tehnično svetovanje na področjih, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom, dostop do aktualnih informacij o zakonodaji, ukrepih in razpisih, strokovnih izobraževanj in dogodkov ter možnost sodelovanja pri oblikovanju stališč in predlogov zbornice do zakonodajalcev in odločevalcev, so za Svet24 našteli svoje storitve.

##ARTICLE-1418985##

Prek Stalne arbitraže KGZS lahko članice rešujejo tudi določene poslovne spore, sodelujejo pa lahko tudi v organih zbornice, so dodali.

Zbornica letos prejela še deset izstopnih izjav

Letos so sicer prejeli še deset izstopnih izjav pravnih oseb.

»V prehodnem obdobju vse pravne osebe niso uveljavile možnosti za izstop iz KGZS, kar nakazuje, da so storitve prepoznale kot ustrezne,« so ocenili na kmetijskem ministrstvu.

Andrej Petelinšek

Kljub zamenjavi oblasti trenutna vlada ne načrtuje sprememb na področju obveznosti članstva za pravne osebe, saj na ministrstvu ocenjujejo, da so bile rešitve iz leta 2025 ustrezne. Tudi v KGZS ne pričakujejo zakonskih popravkov.

Na ministrstvu ob tem izpostavljajo, da so nekatere pravne osebe kljub vsemu ostale članice zbornice.

##ARTICLE-1404612##

Obvezna članarina fizičnih oseb ostaja

Prav tako ni predvidenih sprememb glede obveznega članstva kmetov in drugih fizičnih oseb, ki je ključno za legitimnost stanovske organizacije. Ministrstvo ob tem trenutno ne razmišlja o nobenih spremembah višine spodnjega praga katastrskega dohodka za obvezno članstvo.

Ohranitev obveznega članstva kmetov je podprl tudi državni svet. Enotna organiziranost svetovalne službe zbornice namreč omogoča učinkovito izvajanje nalog v javnem interesu in prenos znanja v prakso tudi na območjih z zahtevnejšimi pogoji za kmetovanje.

Obvezno članstvo za fizične osebe je določeno s pragom katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki za leto 2025 znaša 167 evrov. Zbornični prispevek se odmerja na podlagi uradnih evidenc in predstavlja javno dajatev, ki se odmerja enkrat letno za preteklo leto.

Fizičnim in pravnim osebam se zbornični prispevek odmeri v višini štirih odstotkov katastrskega dohodka. Kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani izključno kot kmetje, ter zavezanci z najnižjim dohodkom pa plačajo fiksni minimalni znesek v višini 8,35 evra.