Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj se je danes sestal s predstavniki kmetijskih organizacij in drugimi deležniki, s katerimi je razpravljal o ukrepih za krepitev odpornosti slovenskega kmetijstva na vse pogostejše krizne razmere. V ospredju pogovorov so bile tudi aktualne razmere v kmetijstvu, ki jih letos zaznamujejo predvsem visoke temperature, suša in njihove posledice za kmetijsko proizvodnjo. Med izzivi, s katerimi se soočajo kmetje, so tudi stroški pridelave, med drugim cene energentov in goriva.

Po srečanju je minister Janez Cigler Kralj podal izjavo, v kateri je predstavil ključne ugotovitve pogovorov ter morebitne nadaljnje ukrepe na področju kmetijstva.

##ARTICLE-1929701##

Srečanje sledi včerajšnjemu zasedanju kmetijskih ministrov EU v Bruslju, kjer je Cigler Kralj predstavil slovenski predlog, da bi toplotni udar oziroma vročinski val v evropski zakonodaji opredelili kot posebno naravno nesrečo v kmetijstvu. Slovenija opozarja, da imata suša in toplotni udar različne agronomske posledice, zato bi njuno jasnejše razlikovanje omogočilo pravičnejše ocenjevanje škode ter lažji dostop do pomoči.

##ARTICLE-1920784##

Slovenija se zavzema tudi za hitrejši način ocenjevanja škode, saj so uradni podatki o cenah kmetijskih pridelkov pogosto na voljo šele v naslednjem letu. Uporaba modelov bi tako omogočila izračun škode in izplačilo podpore že v letu, ko pride do naravne nesreče. Po ministrovih besedah bo tudi škoda zaradi letošnje suše velika, natančna ocena pa še ni znana.

Cigler Kralj: »Želimo konkretne rešitve, ki bodo imele učinek na terenu«

Pravkar smo zaključili kar obsežen, lahko rečem, konstruktiven, hkrati pa tudi precej zahteven sestanek s predstavniki nevladnih organizacij. Sestanek smo sklicali v skladu z našim načrtom in zavezo, da bomo z njimi vzpostavili reden dialog ter organizirali operativne sestanke, na katerih bomo lahko odprto in konkretno obravnavali vprašanja, s katerimi se srečujejo, je dejal minister.

##ARTICLE-1929910##

»Danes smo se tako pogovarjali o njihovih predlogih, težavah in pričakovanjih ter predvsem o tem, kako lahko skupaj pridemo do konkretnih rešitev. Pomembno se mi zdi, da ta dialog ni zgolj formalnost, ampak da iz njega izhajajo tudi konkretni naslednji koraki. Sestanek je bil zahteven tudi zato, ker so bila na mizi številna odprta vprašanja in različni pogledi, vendar ocenjujem, da smo se pogovarjali zelo odkrito in predvsem z željo, da poiščemo rešitve, ki bodo izvedljive in bodo imele dejanski učinek na terenu,« je novinarjem dejal Cigler Kralj.

Kmetijski trgi pod pritiskom

Minister je uvodoma izpostavil razmere na kmetijskih trgih in v kmetijskem sektorju Evropske unije. Kot je povedal, se je udeležil prvega dne zasedanja ministrov, pristojnih za kmetijstvo in ribištvo, v Bruslju. »Situacija je zahtevna. Zaradi nadaljevanja agresije Rusije na Ukrajino so tudi kmetijski trgi Evropske unije pod pritiskom,« je dejal.

Evropska komisija skupaj z državami članicami že nekaj časa pripravlja strategijo za živinorejo in načrt za beljakovine. Cilj je podpreti evropsko živinorejo ter okrepiti suverenost Evropske unije in posameznih držav na področju pridelave krme. »Govedoreja je nasploh paradna panoga slovenskega kmetijstva,« je poudaril minister.

Dražji energenti in gnojila

Na kmetijski sektor dodatno vplivajo tudi razmere na Bližnjem vzhodu. Zaradi nadaljevanja konflikta so pod pritiskom cene goriv in naftnih derivatov, pa tudi mineralnih gnojil.

Cigler Kralj je predstavnike kmetijskih organizacij seznanil tudi z razmerami v drugih evropskih državah. Po njegovih besedah je Slovenija trenutno med državami, kjer so cene nafte in naftnih derivatov ter kurilnega oziroma kmečkega dizla med nižjimi. Nekatere države, med njimi Hrvaška, imajo sicer še nekoliko nižje cene.

»Zelo se trudimo, da bi ta cenovni pritisk, ki predstavlja veliko višanje vhodnih stroškov za slovenske kmete, sploh zdaj v sezoni oranja in jesenskih posevkov, znižali,« je povedal.

Trošarine bi lahko znižali

Kot je pojasnil minister, je bil sprejet zakon o trošarinah, ki bo omogočil delno znižanje trošarin na kurilno olje oziroma kmečko nafto. Slovenija za to čaka še na soglasje Evropske komisije. Če bo to mogoče, bi lahko trošarine znižali tudi na nič.

V pripravi je tudi interventni zakon za avtoprevoznike in slovensko kmetijstvo, ki predvideva povračilo dela trošarin oziroma dajatev. »Vsi bi radi imeli te ukrepe takoj, ampak tudi razumejo, da pač zahtevajo svoj čas. Sprejeli so naše zagotovilo, da se zelo trudimo z ekipo, da te zadeve pospešujemo,« je dejal.

Za pomoč kmetom 8,1 milijona evrov

Pomemben del ukrepov je namenjen tudi blaženju visokih cen mineralnih gnojil in naftnih derivatov. Evropska komisija je Sloveniji v okviru interventnega ukrepa namenila 2,7 milijona evrov.

Slovenska vlada pa se je na pobudo ministra odločila dodati še 5,4 milijona evrov nacionalnih sredstev. Skupaj je tako na voljo 8,1 milijona evrov. »Zdaj pripravljamo vse podlage, pravne podlage za to, da bomo lahko ta ukrep začeli izvajati,« je pojasnil Cigler Kralj. Po njegovih besedah bi lahko bil ukrep realiziran decembra oziroma do konca leta. »To bo zelo dobrodošla podpora slovenskim kmetom pri blaženju cenovne krize oziroma draginje umetnih gnojil in goriv,« je dejal.

Minister tudi o referendumskem zakonu

Minister je predstavnike kmetijskih organizacij seznanil tudi s pomenom referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. »Pomembno je, da bo interventni zakon za razvoj Slovenije ubranjen in da bo začel veljati,« je povedal.

Po njegovih besedah bi zakon na področju kmetijstva prinesel vsaj pet ukrepov, ki bi lahko pomagali pri blaženju zaostrenih razmer.

Med njimi je izpostavil nižjo davčno obremenitev osnovne prehranske košarice oziroma petodstotni DDV za osnovna živila. Petodstotni DDV bi veljal tudi za semena, sadike in gnojila, kar bi po njegovih besedah pomenilo nižje stroške proizvodnje in večjo konkurenčnost domače pridelave.

Med predvidenimi ukrepi so še ugodnejša ureditev normiranih odhodkov za kmečka gospodinjstva, nižja prispevna osnova za kmete z nizkimi prihodki ter razbremenitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

##ARTICLE-1929778##

»Kmet mora biti cenjen«

Cigler Kralj je izpostavil tudi opozorila predstavnikov kmetijskih organizacij, da so kmetje v Evropi že zadnje desetletje pod velikimi pritiski. Pri tem je posebej omenil vprašanje dostojanstva kmeta kot pridelovalca hrane in rejca živali ter njegove vloge pri ohranjanju podeželja.

»Kmet mora biti cenjen in želimo mu kar se da hitro in tudi učinkovito pomagati pri tem, da se ohrani naša kmetijska proizvodnja, bodisi za pridelavo hrane bodisi za pridelavo krme,« je poudaril.

»Naj ne prodajajo v stiski«: minister s pomembnim sporočilom slovenskim rejcem

Minister je opozoril tudi na posledice letošnjih vremenskih ujm. Nekateri kmetje, predvsem tisti na območjih z omejenimi dejavniki, so zaradi velikega izpada krme pod hudim pritiskom.

»Nekateri so tudi v stiski želeli takoj pristopiti k zmanjševanju črede ali k prenehanju kmetovanja,« je povedal. Ob tem se je zahvalil kmetijskim organizacijam, ki so skupaj z vlado pozvale rejce, naj zaradi trenutne stiske ne prodajajo živali in ne zmanjšujejo čred. »Naj ne prodajajo v stiski, ker bomo pomagali zaradi izpada krme,« je zagotovil minister.

Dodal je, da je ukrep za pomoč zaradi izpada krme načeloma že dogovorjen. O podrobnostih bodo kmetijske organizacije in javnost obvestili v kratkem.