Veterinarji so v več evropskih državah pri govedu odkrili nov ortobunyavirus iz skupine Simbu.

Okužbe so doslej potrdili v Nemčiji, Švici in Franciji, kjer so rejci pri kravah najprej opazili visoko vročino, prebavne težave in nenaden upad proizvodnje mleka.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sporoča, da virusa v Sloveniji še niso odkrili.

Glede na trenutno razširjenost bolezni in razpoložljive podatke prav tako ne ugotavlja povečanega tveganja za slovenske reje.

Strokovnjaki razmere kljub temu spremljajo, saj virus prenašajo mušice iz rodu Culicoides, ki so v toplih mesecih dejavne tudi v Sloveniji.

Iste žuželke prenašajo še bolezen modrikastega jezika, epizootsko hemoragično bolezen in virus Schmallenberg.

Krave dobijo vročino, mlečnost pa močno upade

Nemški zvezni inštitut za zdravje živali Friedrich Loeffler je virus odkril pri govedu na jugu Nemčije.

##ARTICLE-1913751##

Profimedia

Po genetskih lastnostih je zelo podoben virusu Shamonda, zato ga raziskovalci za zdaj opisujejo kot virus, podoben Shamondi. Njegovo dokončno razvrstitev še pripravljajo.

Po navedbah nemškega inštituta bolezen pri odraslem govedu večinoma povzroča blage ali zmerne težave.

Krave lahko za dan ali dva dobijo vročino, višjo od 40 stopinj Celzija, izgubijo tek, dobijo drisko in začnejo proizvajati občutno manj mleka.

Švicarski inštitut za virologijo in imunologijo je podobne težave zaznal na več govedorejskih gospodarstvih.

##ARTICLE-1915739##

Bolezenski znaki v čredi so po njegovih podatkih pogosto vztrajali od dveh do treh tednov, čeprav je vročina pri posamezni živali trajala krajši čas.

Za rejce lahko največjo neposredno škodo povzroči prav padec mlečnosti.

Obolela krava v času okužbe proizvede manj mleka, potrebuje več oskrbe in se lahko šele postopoma vrne na prejšnjo raven proizvodnje.

Profimedia

Francoske veterinarske službe so virus potrdile tudi na vzhodu države.

Tamkajšnji rejci so prav tako poročali o vročini, driski, oslabelosti in nenadnem zmanjšanju količine mleka.

Virus širijo drobne krvosesne mušice

Govedo se praviloma ne okuži neposredno prek druge živali. Virus med čredami prenašajo mušice iz rodu Culicoides.

Ko se mušica hrani s krvjo okužene živali, lahko virus prenese na naslednjo. Njegovo širjenje je zato močno odvisno od vremena, temperature in aktivnosti žuželk.

##ARTICLE-1917062##

Nemški inštitut Friedrich Loeffler opozarja, da so mušice najbolj dejavne od poletja do jeseni. Ob dolgotrajnem toplem vremenu se njihova sezona podaljša, zato lahko virus doseže tudi območja, kjer ga prej niso zaznali.

Uprava za varno hrano ocenjuje, da so k pojavu virusa najverjetneje prispevale tudi razmere, ki omogočajo širjenje njegovih prenašalcev. Višje temperature povečujejo dejavnost mušic, veter pa jih lahko odnese več kilometrov daleč.

Rejci širjenja zato ne morejo preprečiti le z ločevanjem bolnih živali.

Profimedia

Pomagajo lahko uporaba dovoljenih sredstev proti žuželkam, zmanjševanje mest, kjer se mušice razmnožujejo, ter previdnost pri premikih in nakupu živali.

Največ vprašanj ostaja pri brejih živalih

Bolezen pri odraslem govedu po dosedanjih ugotovitvah večinoma izzveni brez hujših posledic. Strokovnjake bolj skrbi možnost okužbe brejih živali.

Sorodni virusi iz skupine Simbu lahko pri brejih kravah, ovcah in kozah okužijo plod. Posledice so lahko splavi, mrtvorojeni mladiči ali prirojene razvojne nepravilnosti.

Takšne težave je v Evropi v preteklosti povzročal virus Schmallenberg.

Nemški inštitut zato priporoča laboratorijske preiskave splavljenih, mrtvorojenih ali telesno prizadetih telet in jagnjet na območjih, kjer se pojavlja nova okužba.

Pri novem virusu strokovnjaki še niso dokazali, da povzroča enake posledice. Prav spremljanje brejih živali in njihovih potomcev bo pokazalo, kako veliko tveganje predstavlja za evropsko živinorejo.

##ARTICLE-1917457##

Za ljudi ni nevaren

Uprava za varno hrano poudarja, da trenutno ni dokazov, da bi novi virus ogrožal zdravje ljudi. Virusi iz te skupine praviloma ne povzročajo bolezni pri človeku.

Okužba prav tako ne vpliva na varnost mesa ali mleka. Potrošnikom zato ni treba spreminjati prehranskih navad.

Virus trenutno ni uvrščen med bolezni, za katere evropska zakonodaja zahteva obvezne ukrepe, zapiranje gospodarstev ali omejevanje trgovine z živalmi.

Države za zdaj zbirajo podatke, spremljajo širjenje in preučujejo morebitne gospodarske posledice.

Profimedia

Cepiva proti novemu virusu ni. Po pojasnilih nemških raziskovalcev bi ga bilo s sedanjo tehnologijo mogoče razviti, vendar bo smiselnost takšnega ukrepa odvisna od hitrosti širjenja, obsega škode in morebitnih posledic za breje živali.

Slovenski rejci naj spremljajo živali

Slovenska veterinarska uprava rejcem svetuje, naj posebno pozornost namenijo vročini, izgubi teka, driski in nenadnemu upadu mlečnosti. Ob pojavu takšnih znakov naj pokličejo veterinarja.

Previdnost priporoča tudi pri nakupu goveda iz držav in regij, kjer so virus že potrdili. Rejci naj preverijo zdravstveno stanje živali ter njihov izvor, pri brejih živalih pa naj spremljajo morebitne splave ali razvojne nepravilnosti pri teletih.

##ARTICLE-1917156##

Slovenija že spremlja razširjenost mušic Culicoides in bolezni, ki jih prenašajo. Če bi veterinarji pri živalih zaznali sumljive znake, bi vzorce lahko poslali v specializirane laboratorije, kjer bi preverili tudi prisotnost novega virusa.

Uprava za varno hrano trenutno ne pričakuje večjega vpliva na slovensko govedorejo. Oceno bo prilagajala glede na širjenje okužb v Evropi, dejavnost mušic in morebitne nove ugotovitve o posledicah bolezni.