Slovensko kmetijstvo se zaradi suše sooča z vse hujšimi posledicami. Škoda se ne kaže več zgolj na letošnjem pridelku, temveč vse bolj ogroža tudi krmo za živino, živinorejo in prihodnjo proizvodnjo hrane. Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj napoveduje interventne ukrepe in hitrejše postopke pomoči, ob tem pa opozarja tudi na nujnost dolgoročnih rešitev, predvsem na področju namakanja.

Cigler Kralj je v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija trenutne razmere označil za veliko katastrofo za kmete in državo. Suša je po njegovih besedah prizadela kmete po vsej Sloveniji, posledice pa bodo občutili tudi potrošniki. Pridelek je namreč za številne kmete glavni vir preživetja, manjša domača proizvodnja pa lahko pomeni višje cene hrane in še večjo odvisnost Slovenije od uvoza, poroča Slovenska tiskovna agencija (Sta).

##ARTICLE-1918583##

Za letošnjo sušo napovedujejo interventno pomoč

Minister je napovedal, da se bodo na razmere odzvali z interventnimi ukrepi in povračili škode. Ob tem je spomnil, da so na ministrstvu po prevzemu odgovornosti za kmetijski resor pospešili postopke za izplačilo pomoči zaradi lanskoletne suše in pozebe.

»Ko smo prevzeli odgovornost za ta resor, smo spodbudili in pohitrili postopek povračila za lansko sušo in pozebo, ki se bo zdaj v avgustu, kot smo tudi obljubili, začela izplačevati. Tu gre za 8,5 milijona sredstev,« je poudaril.

Ta sredstva bodo po ministrovih besedah pomagala blažiti posledice, s katerimi se kmetje soočajo tudi letos, zato so postopke izplačil dodatno pospešili.

Slovenija bo poleg tega iskala pomoč tudi na evropski ravni. Cigler Kralj je evropskega komisarja že obvestil, da bo država zaprosila za sredstva iz kmetijske rezerve Evropske unije. Ta bi bila namenjena posledicam letošnje toče, viharjev in suše v začetku pomladi.

Zakaj kmetje na pomoč čakajo leto dni?

Ob vprašanju, zakaj morajo kmetje na izplačilo sredstev čakati tudi leto dni, je minister pojasnil, da je takšen trenutni sistem, vendar na ministrstvu iščejo možnosti, kako bi postopke skrajšali. Eden od razlogov za zamik je čakanje na oceno Statističnega urada Republike Slovenije o vrednosti kmetijskih proizvodov za preteklo leto. Brez teh podatkov je namreč oteženo dokončno določanje višine povračil.

Ministrstvo zdaj razmišlja o dveh možnostih. Ena je, da bi se vrednost ocenila in nato prilagodila z inflacijo ter bi se sredstva izplačala na tej podlagi. Druga možnost pa je izplačilo akontacije, ki bi ji po objavi dejanskih cen kmetijskih proizvodov sledil končni poračun. »Ali naredimo oceno plus inflacijo za prejšnje leto in pospešeno izplačamo z inflacijo korigirano vrednost ali pa izplačamo akontacijo in po objavi cene kmetijskih proizvodov izvedemo poračun,« je pojasnil Cigler Kralj. Sam se bolj zavzema za drugo možnost, saj bi kmetje do dela pomoči prišli bistveno hitreje, še piše Sta.

Robert Balen

Namakanje ostaja ena ključnih rešitev

Ob interventni pomoči pa minister poudarja, da bo treba več narediti tudi na področju preprečevanja posledic suše. Skupaj s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije in drugimi kmetijskimi nevladnimi organizacijami se bodo zato pogovarjali o preventivnih ukrepih. V ospredju so izgradnja, posodabljanje in vzdrževanje namakalnih sistemov ter nakup opreme zanje. Po ministrovih besedah je za takšne ukrepe na voljo polovica razpoložljivih sredstev ministrstva. Težava pa ni zgolj v denarju. Cigler Kralj je kot enega od razlogov za dosedanjo slabšo uporabo teh sredstev izpostavil predvsem zapletene in dolgotrajne postopke umeščanja namakalnih sistemov v prostor.

##ARTICLE-1918328##

Z ministrico za okolje in prostor sta zato že dala pobudo za zmanjševanje birokratskih in drugih ovir pri umeščanju kmetijskih objektov v prostor. Prav manjši kmetje naj bi bili zaradi dolgotrajnih postopkov pogosto odvrnjeni od odločanja za tovrstne investicije. »Kmetje, še posebej lastniki manjših površin, se zaradi birokracije in predolgih postopkov umeščanja ne odločijo za te spodbude in ukrepe,« je pojasnil minister.

Natančne ocene škode zaradi letošnje suše minister še ni podal. Napovedal pa je, da bodo v tem in naslednjem tednu opravili terenske oglede in tako dobili natančnejši vpogled v stanje na terenu.

Na voljo tudi evropska sredstva

Država bo po ministrovih besedah skušala razpoložljiva sredstva čim učinkoviteje usmeriti v preventivne ukrepe. Hkrati iščejo tudi dodatna sredstva za dopolnitev ukrepa, s katerim bi omilili posledice visokih cen energentov in gnojil, ki ga je sprejela Evropska komisija. Za Slovenijo bo po njegovih navedbah na voljo 2,7 milijona evrov.

Toda ob trenutnih razmerah vse bolj postaja jasno, da finančna pomoč sama po sebi ne bo dovolj. Suša namreč že posega v temelje kmetijske proizvodnje in vpliva na celotno verigo – od njiv in travnikov do živinoreje, gozdov in nenazadnje potrošnikov.

##ARTICLE-1918508##

Pri žitih tudi do 50 odstotkov manj pridelka, pri koruzi do 90 odstotkov

Na posledice suše je že včeraj na novinarski konferenci opozoril tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek. Njegove ocene kažejo, da so razmere na nekaterih območjih že zelo resne. Pri žitih pričakuje do 50-odstotni izpad pridelka, pri koruzi pa je lahko ponekod izpad tudi 90-odstoten. Na nekaterih travnikih zaradi suše ni bilo mogoče opraviti niti enega odkosa, škoda pa nastaja tudi v trajnih nasadih. Težave se pojavljajo tudi v ribogojnicah. V gozdovih pa bi lahko zaradi razmer in širjenja podlubnikov nastala prava katastrofa, o čemer smo že poročali tukaj.

Podgoršek je ob tem poudaril, da bodo poleg interventne pomoči potrebni tudi dolgoročni sistemski ukrepi. Med drugim bo treba povečati količino organske snovi v tleh, saj ta pomaga zadrževati vlago, vodo in hranila. Pomembna sta tudi kolobarjenje in ustrezna obdelava tal. Podgoršek je izpostavil, da se na kolobarjenje v kmetijstvu pogosto pozablja, prav tako pa je lahko pomembno okopavanje, denimo pri koruzi.

Kmetje opozarjajo: Ne gre več samo za letošnji pridelek

Še ostreje so na posledice suše opozorili v Združenju slovenske kmečke iniciative. Na Facebooku so poudarili, da suša ne vpliva samo na letošnje pridelke, temveč resno ogroža tudi krmo, živino in prihodnjo proizvodnjo hrane.

Krme je vse manj, po njihovih navedbah je praktično zmanjkalo ekološke krme, primanjkovalo pa naj bi začelo tudi konvencionalne. Zaradi pomanjkanja krme že prihaja do zmanjševanja staleža živine. V združenju so zato na ministrstvo za kmetijstvo naslovili pobudo za nujne ukrepe.

##ARTICLE-1918507##

Med drugim zahtevajo, da se ekološkim kmetom nemudoma dovoli nakup neekološke krme. Menijo tudi, da bi bilo treba vsem kmetijam na območjih, ki jih je prizadela suša, dovoliti predčasni zaključek paše brez sankcij. Na pašnikih namreč po njihovih besedah ni več dovolj krme, nadaljevanje paše pa bi lahko dodatno poškodovalo travno rušo.

Zahtevajo tudi zaščito pred sankcijami

V Združenju slovenske kmečke iniciative opozarjajo še na težave pri izpolnjevanju ukrepov in podukrepov skupne kmetijske politike. Po njihovem mnenju bi morali biti vsi ukrepi in podukrepi SKP izvzeti iz sankcioniranja v primerih, ko jih zaradi posledic suše ni mogoče izpolniti. To naj bi veljalo za vse od slabe kaljivosti in nepopolnega vznika do popolnega propada oziroma »požiga« posevkov.

»Kmet ne sme biti kaznovan za posledice naravne nesreče, na katere nima vpliva,« opozarjajo.

Posebej zaskrbljujoče se jim zdi zmanjševanje matičnih čred. Zato zahtevajo, da se matične črede goveda mesnih in mlečnih pasem nemudoma vključijo v sistem blagovnih rezerv.

Po njihovem mnenju mora država zaščititi slovenski živinorejski potencial in preprečiti, da bi zaradi ene sušne sezone prišlo do trajne izgube živali in s tem proizvodnih zmogljivosti.

##ARTICLE-1918603##

Ministrstvo bi moralo po njihovih navedbah o vseh izrednih ukrepih nemudoma in enotno obvestiti tudi vse kontrolne in certifikacijske organizacije. Te bi morale pri kontrolah upoštevati posledice suše in kmetov zaradi okoliščin, na katere niso mogli vplivati, ne bi smele sankcionirati.

»Ne bomo izgubili samo letošnjega pridelka«

Opozorilo kmetov je zato širše od trenutne ocene škode. Če bo zaradi pomanjkanja krme prišlo do nadaljnjega zmanjševanja staleža živine in matičnih čred, posledice ne bodo omejene na letošnjo sezono. »Če bomo izgubili krmo in matične črede, ne bomo izgubili samo letošnjega pridelka – izgubili bomo del prihodnje slovenske proizvodnje hrane,« opozarjajo v združenju.

Na drugi strani predsednik KGZS Jože Podgoršek poziva tudi potrošnike, naj v trenutnih razmerah podprejo domačo proizvodnjo. Ko se odločajo za nakup pri kmetu ali v trgovski verigi, naj po njegovem mnenju prednost namenijo slovenskemu kmetu. »Da bomo lahko vsaj tisto, kar bomo pridelali, prodali in nenazadnje nadaljevali s kmetijstvom,« je poudaril.

##ARTICLE-1918316##

Suša tako vse bolj postaja vprašanje, ki presega zgolj eno slabo kmetijsko sezono. Ob neposredni škodi na njivah, travnikih in v nasadih se odpira tudi vprašanje, kako bo Slovenija v prihodnje zagotavljala dovolj domače hrane. Interventna pomoč bo lahko ublažila trenutne posledice, dolgoročno pa bo očitno treba pospešiti vlaganja v namakanje, prilagajanje kmetijske proizvodnje podnebnim razmeram, tla in zaščito živinoreje. Terenski ogledi v prihodnjih dneh bodo pokazali, kako obsežna je letošnja škoda in kako nujni bodo nadaljnji ukrepi države.