Trenutna ureditev v Evropski uniji omogoča, da so številni mešani izdelki – od hrenovk, salam, burgerjev in paštet do pic, sadnih jogurtov, sirov iz mešanega mleka in gotovih jedi – označeni zgolj s splošnimi navedbami, ki potrošniku ne razkrivajo dejanskega izvora surovin. Lahko prihajajo tudi iz tretjih držav, kjer veljajo drugačni oziroma manj strogi standardi glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev, hormonskih pripravkov in antibiotikov. KGZS predlaga model, ki je bil pred kratkim uspešno sprejet za med: natančno navajanje držav porekla po masnih deležih.

Kako bi to izgledalo v praksi? Namesto splošne oznake »EU/zunaj EU« bi bilo tako pri hrenovki jasno zapisano, da izdelek vsebuje denimo 80 odstotkov svinjine iz Slovenije in 20 odstotkov govedine iz Italije. Pri sadnem jogurtu bi bilo navedeno poreklo mleka in sadja, pri pici izvor sira, šunke in paradižnikove omake, pri siru iz mešanega mleka pa deleži in poreklo posamezne vrste mleka. Potrošnik bi tako že na embalaži natančno videl dejansko poreklo glavnih sestavin izdelka.

##ARTICLE-1893392##

Pobudo je evropski poslanki Romani Tomc (SDS/EPP) danes v Ljubljani simbolno predal predsednik KGZS Jože Podgoršek.

 S pobudo poudarjajo pomen lokalne pridelave hrane in z njo povezanega javnega zdravja in prehranske varnosti.

KGZS v svoji pobudi predlaga:

• navedbo vseh sestavin po državi izvora v padajočem utežnostnem vrstnem redu z uporabo dvočrkovnih ISO kod;
• poudarjen tisk za sestavine iz tretjih držav, ki ne dosegajo strogih evropskih okoljskih in zdravstvenih standardov, podobno kot danes velja za označevanje alergenov;
• večjo transparentnost trgovskih blagovnih znamk, kjer potrošnik pogosto ne more izvedeti niti izvora niti proizvajalca živila;
• uvedbo digitalne sledljivosti v primerih hitrega menjavanja dobaviteljev surovin;
• zavezujoče označevanje izvora sestavin tudi na jedilnikih ponudnikov hrane v gostinstvu