S prihodom pomladi se mnogi lotijo urejanja vrtov, čiščenja okolice in priprave na druženje na prostem. Prav tako se začne sezona piknikov, ki pogosto vključujejo kurjenje ognja. A čeprav se zdi to nekaj povsem običajnega, je kurjenje v naravi strogo regulirano – kršitve pa lahko hitro privedejo do visokih kazni.

Kurjenje na vrtovih in kmetijskih zemljiščih: Dovoljeno, a pod pogoji

Spomladansko kurjenje vrtnih odpadkov, kot so veje, listje in trava, je v Sloveniji dovoljeno le v določenih primerih in ob upoštevanju občinskih predpisov. V številnih občinah je takšno kurjenje prepovedano ali časovno omejeno, predvsem zaradi onesnaževanja zraka in nevarnosti požarov.

##ARTICLE-1883551##

Da pri kurjenju v naravnem okolju ne bi prihajalo do požarov, je, kot izpostavljajo na Upravi RS za zaščito in reševanje, pomembno, da:

• varujete kurišče, ki naj bo obdano z negorljivim materialom,
• očistite območje vseh gorljivih snovi v oddaljenosti vsaj meter od zunanjega roba kurišča,
• nadzorujete kurišče ves čas kurjenja,
• po končanem kurjenju ogenj pogasite, ostanke kurjenja pa, če je mogoče, prekrijete z negorljivimi snovmi,
• spremljate vreme, saj se ob premočnem vetru ne sme kuriti oziroma je treba s kurjenjem prenehati,
• ne uporabljate vnetljivih in eksplozivnih snovi, ki so pri kurjenju prepovedane.

Požiganje oziroma kurjenje izven kurišč v naravnem okolju ni dovoljeno.

Poleg že naštetega je treba upoštevati tudi predpise s področja gozdarstva, ki lahko dodatno omejijo in prepovejo kurjenje na gozdnih površinah. Dodatne omejitve uporabe ognja so možne tudi na zavarovanih območjih ali pa jih za svoja območja lahko predpišejo tudi same lokalne skupnosti. Pri upravi za zaščito in reševanje svetujejo, da pred začetkom kurjenja preverite veljavne predpise in omejitve na območju, kjer nameravate kuriti.

##ARTICLE-1881061##

Poleg zgoraj naštetih smernic za varno kurjenje, ki jih predpisuje uprava za zaščito in reševanje, je pomembno obravnavati tudi vprašanje, kateri materiali in snovi so dovoljene kuriti v naravnem okolju ter za kakšen namen. Pravila glede uporabe ognja in kurjenja, vključno z dovoljenimi materiali, so določena s predpisi s področja varstva okolja, kmetijstva in gozdov. Kršitve lahko prinesejo globe, ki se običajno gibljejo od nekaj deset do več sto evrov.

Kurjenje odpadkov na prostem: Ena napaka, kazen do 4.500 evrov

Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in energijo opozarja na določbe uredbe o odpadkih ter uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Prva jasno prepoveduje kurjenje organskih ostankov oziroma odpadkov, kot so obrezane veje, posušeni deli rastlin in podobno.

Druga uredba določa, da je treba biološke odpadke iz gospodinjstev in zeleni vrtni odpad ustrezno obdelati – bodisi s kompostiranjem v hišnem kompostniku bodisi z oddajo izvajalcu javne službe v za to namenjenih zabojnikih ali posodah, skladno z lokalnimi predpisi.

Profimedia

Po veljavni zakonodaji je odpadek vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči. Uredba o odpadkih prepoveduje kurjenje vseh odpadkov na prostem, hkrati pa določa izjemo: naravni, nenevarni materiali, ki nastajajo v kmetijstvu in se tudi nadalje uporabljajo pri kmetovanju, ne štejejo za odpadek. To pomeni, da morata biti za takšno izjemo izpolnjena oba pogoja – da material nastaja v okviru kmetijske dejavnosti in da se ponovno uporabi pri kmetovanju. V tem primeru zanj ne veljajo predpisi o ravnanju z odpadki.

Če materiali, ki jih posameznik kuri, ne sodijo med odpadke, temveč so namenjeni nadaljnji uporabi na kmetijskih zemljiščih, je takšno ravnanje pravno dopustno. Kot pojasnjujejo na inšpektoratu, to pomeni, da lastnik materialov ni zavrgel, temveč jih uporablja oziroma jih bo uporabil v kmetijske namene, s čimer tudi preprečuje nastajanje odpadkov.

Nadzor nad spoštovanjem pravil izvajajo predvsem občinski inšpektorji. Za posameznike, ki na prostem kurijo odpadke, pa so predvidene visoke globe – te se gibljejo od 500 do 4.500 evrov.

Piknik z ognjem? Pazite, kje kurite – kazni niso nizke

Kurjenje ognja na piknikih je dovoljeno le na za to urejenih mestih, kot so javna kurišča ali piknik prostori. Samovoljno kurjenje na travnikih, ob rekah ali na drugih javnih površinah je lahko kaznovano.

Poleg tega velja prepoved kurjenja v naravi ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti, obveznost gašenja ognja po uporabi, prepoved puščanja ognja brez nadzora.

Globe za kršitve teh pravil lahko dosežejo več sto evrov, v primeru povzročitve požara pa tudi bistveno več.

Gozdovi: Posebna previdnost in stroga pravila

V gozdu veljajo še strožja pravila. Kurjenje je praviloma prepovedano, razen na posebej označenih mestih. Gozdovi so namreč še posebej občutljivi na požare, ki se lahko hitro razširijo in povzročijo ogromno škodo.

Po gozdarskih predpisih v gozdu ni dovoljeno kuriti. Izjemoma je lastnikom gozdov in gozdnega drevja dovoljeno kurjenje naravnih nenevarnih materialov zaradi varstva gozdov, a le na podlagi odločbe Zavoda za gozdove Slovenije oziroma gozdarske inšpekcije, ki dovoljuje uporabo ognja za zatiranje bolezni in škodljivcev gozdnega drevja. Po gozdarskih predpisih je izjemoma dovoljeno tudi, kurjenje posušenega lesa in podobnih kuriv v gozdu, skupinah gozdnega drevja, drevoredih, parkih in plantažah gozdnega drevja, in sicer na urejenih kuriščih za namen priprave hrane in za taborni ogenj.

Profimedia

Pri kurjenju se upoštevajo vsa dodatna določila, ki jih določajo predpisi, ki se nanašajo na varstvo pred požarom v naravnem okolju. Upoštevajo se dodatni pogoji po gozdarskih predpisih glede izbire lokacije kurjenja, velikosti in ureditvi kurišča ter rabe prostora. Oglarjenje se ne šteje kot kurjenje, ker gre za kontroliran proces kuhanja oziroma oglenitve lesa.

Za kurjenje v gozdu ali v njegovi neposredni bližini brez dovoljenja so predvidene visoke kazni, ki lahko presežejo 1.000 evrov. Če pride do požara, pa lahko odgovorna oseba nosi tudi kazensko odgovornost.

To morate nujno vedeti, preden zakurite kres

Na upravi za zaščito in reševanje pred letošnjimi kresovanji organizatorje dogodkov in vse druge, ki bodo ob prvomajskih praznikih kurili kresove v naravnem okolju, opozarjajo, da morajo to početi previdno ter spoštovati omejitve in prepovedi iz uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju.

Ob tem poudarjajo, da mora biti prostor okoli kurišča očiščen vseh gorljivih snovi vsaj v obsegu enega metra od roba kurišča kresa, če požarna straža ni zagotovljena, pa mora biti kurišče obdano tudi z negorljivimi materiali, kot so zemlja, pesek, kamni ali opeka. Kres mora biti ves čas pod nadzorom polnoletne osebe.

##ARTICLE-1895466##

Kresov ni dovoljeno prižigati ob vetrovnem vremenu, če pa ta že gori, je treba kurjenje prekiniti. Pri kurjenju je prepovedano uporabljati nevarne, vnetljive in eksplozivne snovi, po končanem kurjenju pa je treba ogenj in žerjavico pogasiti. Priporočajo tudi, da kurišče prekrijejo z negorljivim materialom.

##ARTICLE-1895738##

Na vseh javnih prireditvah s kresovanjem je požarna straža obvezna, izvajajo pa jo lahko le krajevno pristojne gasilske enote, so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje. Kurjenje kresov je ob morebitni razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti naravnega okolja prepovedano.

Aleš Cipot

V primeru požara ga je treba skušati čim prej pogasiti, če to ni mogoče, pa je nujno poklicati regijski center za obveščanje na številko 112, ki bo na mesto požara napotil gasilske enote.

Organizatorji se morajo pred kurjenjem kresov tudi seznaniti, ali veljajo morebitne dodatne omejitve, zahteve in prepovedi na konkretni lokaciji. Te določajo predpisi o gozdovih, na zavarovanih območjih pa predpisi s področja ohranjanja narave. Omejitve lahko določijo tudi lokalne skupnosti, so še zapisali v sporočilo za javnost.

##ARTICLE-1891888##

Vsako leto ista zgodba: Požari zaradi neupoštevanja pravil

Vsako leto gasilci posredujejo pri številnih požarih v naravi, ki so pogosto posledica nepazljivosti ali neupoštevanja pravil. Suho rastlinje, veter in neprevidnost lahko hitro ustvarijo nevarno situacijo. Zato pristojne službe vsako pomlad znova opozarjajo: kurjenje v naravi ni nedolžno opravilo. Preden zakurite, preverite lokalne predpise, vremenske razmere in poskrbite za varnost.

Kazni do 6.000 evrov: Kdo nadzoruje kurjenje v naravi?

Kazni za nepravilno kurjenje niso namenjene le sankcioniranju, temveč predvsem preprečevanju nevarnosti. Odgovorno ravnanje vsakega posameznika je ključno za zaščito narave, premoženja in človeških življenj. 

Višina glob za nepravilno kurjenje v naravnem okolju v Sloveniji je določena v kazenskih določbah Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/2014).

Nadzor nad pravilnim kurjenjem v naravi izvaja Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, medtem ko spoštovanje prepovedi v obdobjih povečane požarne ogroženosti nadzira tudi policija. V primeru kršitev pravil o kurjenju so za fizične osebe predvidene globe v višini od 200 do 600 evrov, za pravne osebe in samostojne podjetnike pa kazni znašajo od 1.000 do 6.000 evrov.

Profimedia

Obvestilo o kurjenju ne pomeni dovoljenja 

Na straneh uprave za zaščito in reševanje so še pojasnili, da noben veljavni predpis ne določa obveznosti občanov o prijavi in obveščanju o namenu kurjenja na prostem, vendar so nekateri župani to določili z občinskimi odloki. Javljanje informacij občanov na regijske centre za obveščanje o namenu kurjenja ne pomeni, da je s tem občan pridobil dovoljenje za izvršitev namena. Prav tako regijski centri za obveščanje niso pristojni za dajanje informacij občanom, kaj se lahko kuri.