Agrofotovoltaika naj bi (teoretično) združevala pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije ter ohranjala rodovitnost obdelovalne površine za kmetijstvo.

Dvojno rabo kmetijskih površin omogoča že trenutno veljavna zakonodaja, in sicer je omogočena postavitev panelov na vseh kmetijskih zemljiščih, ki so po dejanski rabi trajni travniki z boniteto do 35 ter trajni nasadi in zemljišča v zaraščanju. Slednja je treba pred postavitvijo panelov očistiti in jim spremeniti namembnost v trajni travnik.

V kolikšni meri je sploh izvedljiva košnja med paneli oz. pod njimi ter kako vplivajo večmetrske črne zaplate na rast travinja, sicer še ni znano, vendar pa zaradi doseganja strateških ciljev zelenega prehoda za zdaj okoljske posledice za politike tudi niso pomembne.

»Z vidika varovanja kmetijskih tal je agrovoltaika nesprejemljiva«

Do agrofotovoltaike na njivah in travnikih pa je zadržana Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. »Z vidika varovanja kmetijskih tal kot naravnega vira, ki nam omogoča pridelavo hrane, je agrovoltaika nesprejemljiva, enako kot vsak drug poseg, ki ni namenjen kmetijski pridelavi.«

Ob tem je spomnila na negativne izkušnje iz tujine: »V Evropi imamo že primere, kjer so agrovoltaični objekti vplivali na spremembo strukture tal in zmanjšanje rodovitnosti. Slovenija ima eno najmanjših površin obdelovalnih zemljišč na prebivalca v EU in tega si ne moremo privoščiti.«

Več v Štajerskem tedniku