»Kot kaže, je bolezen najbrž na slovenska polja 'udarila' že v letu 2023, a takrat kmetje in strokovnjaki nismo natančno vedeli, za kaj gre. Šele po lanskem, veliko močnejšem napadu so, predvsem v Nemčiji, opravili natančnejše raziskave in ugotovili, da gre za posledico napada ene od vrst škržata,« je povedal predsednik zadruge Kooperativa Kristal Miroslav Kosi.

Po njegovem mnenju se je bolezen ob podnebnih spremembah razširila predvsem zaradi napačne kmetijske politike, saj je EU prepovedala uporabo sredstev za tretiranje na osnovi neonikotinoidov.

Bolezen terja davek tudi drugod. Po besedah Kosija imajo podobne težave na Hrvaškem, kjer so zaradi slabe kakovosti, ki je posledica te neusmiljene bolezni, lani morali v celoti uničiti peso, pridelano na kar 4.000 hektarjih površin.

Da gre praktično za globalno problematiko, je prepričan Kosi, ki je besede podkrepil z dejstvom, da je Francija, ki velja v Evropi za največjo pridelovalko sladkorja, zaradi tega lani pridelala 30 odstotkov manj sladkorja.

Cene sladkorja bodo zelo verjetno zrasle

Pridelovalcem bodo raziskave v veliko pomoč, da bodo vedeli, kdaj pričakovati nalet in s katerimi sredstvi je škodljivca dovoljeno zatirati. »S tem se že intenzivno ukvarjajo v Nemčiji in Franciji. Glede na razširjenost bolezni upamo, da bo to pot, ki bo vrnila pridelavo sladkorne pese na naša polja,« je zaključil Kosi.

Vprašanje pa je, kdaj bodo znane rešitve in koliko se bo do takrat podražil sladkor na trgu.