Medtem ko se posledice vročine in pomanjkanja padavin že kažejo v obliki ožigov in zmanjšane rasti, na kmetijskem ministrstvu poudarjajo, da je za natančnejšo oceno škode še prezgodaj. Pot do morebitne finančne pomoči države bo dolga in podvržena strogim pogojem, saj na ministrstvu dajejo prednost preventivi in gradnji namakalnih sistemov. Ministrstvo poudarja, da je ključ do boja s posledicami naravnih nesreč preventiva, ki jo spodbujajo z ukrepi kot so sofinanciranje namakalnih sistemov, protitočnih mrež in odpornejših sort.

Neposredna finančna pomoč kmetom je mogoča le ob izpolnitvi zelo strogih pogojev. Država jo lahko dodeli šele, ko skupna ocenjena škoda v kmetijstvu preseže 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna. Poleg tega mora škoda na posameznem kmetijskem pridelku presegati 30 % običajne letne proizvodnje. Za pridelke, ki jih je mogoče zavarovati, je prag za pomoč še višji: škoda mora znašati vsaj 80 %. V primeru uradne razglasitve naravne nesreče lahko kmetje uveljavljajo tudi druge ukrepe, kot so znižanje ali odpis prispevkov za pokojninsko zavarovanje ter najemnin za zemljišča v lasti republiškega sklada.

Ena ključnih težav ostajajo namakalni sistemi. V Sloveniji je z njimi opremljenih le okoli 6.500 hektarjev kmetijskih zemljišč, kar nas uvršča med države z najmanjšim deležem namakalnih površin v Evropi. Na ministrstvu izpostavljajo, da gradnjo sofinancirajo v 100-odstotnem deležu upravičenih stroškov. Največja ovira pa ostaja pomanjkanje interesa med lastniki kmetijskih zemljišč.