Najbolj razširjena invazivna rastlina na kmetijskih površinah Dravskega in Ptujskega polja je še vedno ambrozija. "V opuščenih vinogradih opažamo precej zlate rozge, na travinju pa se širi enoletna suholetnica, ki načeloma zmanjšuje krmno vrednost ruše in izpodriva domače vrste. Ocenjujem, da suholetnica sicer ni tako velika težava, je pa res, da je zelo razširjena," opaža specialistka za varstvo rastlin iz mariborskega kmetijskega zavoda Marjeta Miklavc.

Seme ambrozije ostaja kaljivo 13 let

Na dobrem, rodovitnem zemljišču, kjer ima ambrozija dovolj prostora, zraste tudi do dva metra in naredi do 100.000 semen na rastlino, ki ostane kaljivo v zemlji tudi 13 let, opozarja specialistka. "Ne uniči je niti suša, čeprav ima ambrozija manjši koreninski sistem."

Že od leta 2010 je v veljavi odredba o ukrepih za zatiranje ambrozije, toda kmetje in ostali lastniki zemljišč v 15 letih še niso preprečili širjenja sicer enoletne rastline, ki izvira iz Amerike. "Delno je razlog v premajhni pozornosti, ki jo namenjamo zatiranju te invazivne rastline, obenem pa se hitro širi predvsem z uporabo mehanizacije pri spravilu pridelkov, pa tudi z ostalo mehanizacijo. Običajno pa velja, da jo kmetje uspešno zatrejo v posevkih koruze z uporabo selektivnih herbicidov ali po obdelavi žitnega strnišča. Večje težave imajo tisti pridelovalci poljščin, ki se jim ambrozija pojavi v posevkih buč, krompirja ali druge zelenjave. Poznam primer, ko je moral neki zelenjadar zaradi razširitve ambrozije zmulčiti ves, sicer lep, posevek korenčka."

Več v Štajerskem tedniku