Mlekarska zadruga (MZ) Ptuj, ki je do zadnjega decembra lani mleko odkupovala tudi na 97 lokacijah v Pomurju, je z začetkom letošnjega leta zaradi odkupne problematike na trgu mleka ponovno uvedla prag vsaj 300 litrov mleka za posamezen odvoz in hkrati prenehala odvažati mleko iz zbiralnic, ki tega pogoja ne dosegajo.

V dopisu, poslanem rejcem krav molznic po elektronski pošti, je vodstvo zadruge pojasnjevalo, da je bila maja lani sprejeta novela zakona o varnosti cestnega prometa, ki je med drugim omejila in zaostrila delovni čas voznikov cistern. Ti morajo od avgusta lani zaradi nove zakonodaje voditi natančno evidenco dela na podlagi elektronskih kartic tahografa, kar je povzročilo precej težav ter odprlo vprašanja, kako zagotoviti nadaljnje odvoze mleka z obstoječimi vozniki oziroma kako sploh v prihodnje organizirati prevoze, da bodo skladni z zakonodajo.

MV

»Prevozniki mleka so se soočili z omejitvami delovnega časa, ta je omejen na največ 48 ur tedensko. Pri tem je treba upoštevati še koeficient nočnega dela, ki dodatno vpliva na število delovnih ur, ki jih prevoznik lahko opravi. V omejenem delovnem času prevoznik ni mogel več pobrati vsega mleka v zakonsko dovoljenem delovnem času,« je povedal Janko Petrovič, direktor zadruge.

Zadruga je zato analizirala obstoječe stanje zbiralnic, v katerih zbirajo mleko. Ugotovili so, da kar 79 zbiralnic oziroma individualnih proizvajalcev od skupno 373 zbiralnic zahtevanih 300 litrov surovega mleka na odvoz ne dosega.

Ponudili štiri možnosti

Zadruga je 32 kmetij iz Pomurja, ki jih navedeni pogoj zadeva, z dopisom o spremembah pogojev odkupa mleka obvestila septembra lani, z njimi so na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota opravili tudi sestanek.

Nataša Juhnov

Kot je pojasnil Petrovič, so kmetom ob uvedbi sprememb odvoza mleka ponudili štiri možnosti oziroma rešitve. Svetovali so jim povečanje proizvodnje mleka, za kar bi jim finančno priskočili na pomoč z nakupom breje živine, potem nabavo prevoznega bazena, ki bi ga vsak drugi dan dostavili na dogovorjeno mesto črpanja, pa prevzem mleka v najbližji skupinski zbiralnici, kjer se prevzema mleko manjših kmetov. 

Če nobena od naštetih možnosti za kmete ne bi bila sprejemljiva, so bili odprti tudi za četrto možnost, to je prekinitev pogodbe, kar kmetom omogoča izbiro drugega odkupovalca. »Po uvedbi pogoja odkupa mleka nam v Pomurju ostaja 75 odkupnih mest, nekoliko so se zaradi tega spremenile tudi trase odvoza mleka, zaradi kmetij, ki so se odločile zamenjati odkupovalca, pa smo izgubili določeno količino mleka,« pojasnjuje sogovornik.

Nataša Juhnov

Med kmetijami, ki so se po prejetju dopisa o spremembah pogoja odvoza odločile za zamenjavo odkupovalca, je poljedelsko-živinorejska kmetija Cigüt iz Vučje Gomile, ki se z rejo molznic ukvarja že več desetletij. Ker so zaradi nižanja cen surovega mleka z leti postopoma zmanjševali čredo krav molznic na trenutnih deset in začeli rediti pitance, tudi sami septembra lani niso dosegali zahtevanega pogoja, torej 300 litrov mleka na odkup.

»Za ponovno povečanje črede krav molznic se zaradi nestabilnih cen mleka in drugih okoliščin nismo odločili, zato smo odstopili od pogodbe s ptujsko mlekarsko zadrugo in pristopili k Splošni kmetijski zadrugi Ljutomer - Križevci,« je pojasnila Maja Cigüt.

Vanesa Jaušovec

Najprej nakup, nato prodaja živali?

MZ Ptuj, ki je nedavno opravila občni zbor članov, ima jih okoli 450, je lani dosegla rekordne izide tako pri prihodkih kot pri odkupu surovega mleka. Odkupili so namreč 90,7 milijona litrov mleka, kar je desetina več kot leto prej, prav tako so januarja prvič v zgodovini presegli mesečni odkup več kot 8 milijonov litrov mleka, o čemer so z dopisom po elektronski pošti januarja vnovič obveščali kmete, od katerih odkupujejo mleko.

Ob tem so jih na presenečenje večine pozvali, naj zmanjšajo proizvodnjo mleka, če imajo to možnost. Gre torej za povsem nasproten poziv v primerjavi s tistim, ki so ga kmetom poslali nekaj mesecev prej.

Pixabay

Svoj poziv so utemeljevali s tem, da so proizvedene količine v Sloveniji velike, pa tudi v drugih državah Evropske unije (EU) od avgusta lani proizvodnja mleka izjemno narašča. »Naraščanje količin mleka predstavlja v povprečju dodatnih več kot 500 milijonov litrov mleka mesečno. Medtem izvoz tržnih presežkov mleka in mlečnih izdelkov iz EU upada, uvoz nekaterih mlečnih proizvodov pa se povečuje, kar povzroča dodatne pritiske na povečanje zalog v mlečni verigi,« so med drugim zapisali.

Dodali so, da se mlekarne v regiji zato srečujejo z izrednim pritiskom nizkih cen mlečnih proizvodov iz drugih držav EU, zlasti iz Nemčije, Poljske, Češke in Madžarske, kar še dodatno vpliva na padanje cen surovega mleka po Evropi in svetu, kriza na mlečnem trgu pa bi lahko trajala vse do sredine letošnjega leta.

Jure Kljajić

»Dokler bodo torej trajali presežki mleka na slovenskem trgu, pritisk na cene ne bo pojenjal. Če imate možnost, da zmanjšate proizvodnjo mleka in s tem znižate stroške, morda odprodate živali, ki so pred zaključkom laktacije, ali del mleka namesto za mleko v prahu namenite za napajanje telet, bi s tem pripomogli k zmanjšanju presežkov mleka ter k uravnoteženju ponudbe in povpraševanja,« so v MZ Ptuj svetovali kmetom, od katerih odkupujejo mleko za nekaj več kot 41 centov po litru.

Zapisali so še, da bodo v nasprotnem primeru prisiljeni v prihodnosti del mleka prodajati kot tržni presežek, kar bo lahko dodatno vplivalo na padanje cen surovega mleka.

»Naše kmetije to ne zadeva, zadeva pa proizvajalce mleka, ki so ostali pri MZ Ptuj. Nekateri so po prvem dopisu, v katerem so jim postavili pogoj 300 litrov mleka na odkup, živali dokupili, sedaj pa se od njih pričakuje, da jih bodo prodali ali pa dokupili teleta in mleko porabili za pitanje. Takšno ravnanje je nesprejemljivo, gre za norčevanje iz proizvajalcev mleka,« je ob tem prepričana Maja Cigüt.