Suša je v zadnjih letih eden najpogostejših naravnih pojavov, ki kmete, tako ali drugače, vedno veliko stane, saj je ena največjih groženj pridelavi. 

Jure Kljajić

Da bi si kmetje nekoliko omilili situacijo zmanjšanega pridelka in posledično izgubljenega dohodka, lahko svoj pridelek zavarujejo pred posledicami suše. Čas za sklenitev zavarovanja za primer suše v vegetacijski sezoni imajo le še do 15. maja 2026, zavarovanje pa krije izgubo količine pridelka, ki nastane zaradi pomanjkanja padavin v vegetacijski dobi. 

Jure Kljajić

Odškodnina je izplačana, če sta izpolnjena dva pogoja, eden od teh je, če je količina padavin v vegetacijski dobi vsaj 10 odstotkov manjša od 10-letnega povprečja ali če v 30 zaporednih dneh pade manj kot 10 milimetrov padavin. Poleg tega ne sme biti presežena mejna količina pridelka, ki je za ekološke kmetije posebej določena. 

Jure Kljajić

To so najpogostejše kulture

Za najpogostejše kulture veljajo koruza v zrnju ali silažna koruza, ozimna pšenica, ječmen, tritikala, rž, mešanice žit, trda ozimna pšenica, oves, pira, emmer, enozrnik, oljne buče, krmni bob, soja, sončnice ter pozni krompir. 

Jure Kljajić

Za koruzo velja meja 6000 kilogramov na hektar, kar predstavlja odškodnino v višini 800 evrov, za ozimno pšenico, ječmen, tritikalo, rž in mešanico žit 3000 kilogramov na hektar, pri čemer znaša odškodnina 400 evrov, za trdo ozimno pšenico, oves, piro, emmer in enozrnik 2000 kilogramov na hektar, pri čemer je odškodnina 400 evrov, za oljne buče 300 kilogramov na hektar ob 600 evrski odškodnini, za krmni bob, sojo in sončnice 1500 kilogramov na hektar, pri čemer je odškodnina predvidena v višini 600 evrov, ter za pozni krompir, pri čemer je meja odvisna od kakovostnega razreda, višina odškodnine pa je 1000 evrov. 

Jure Kljajić

Če na istem polju v istem letu nastanejo škode zaradi suše in drugih rizikov, kot so toča, veter ali poplave, se mejni pridelek za sušo sorazmerno zniža, je pa škodni primer treba prijaviti najkasneje 14 dni pred žetvijo.