Le nekaj minut iz Murske Sobote, v vasi Rankovci, se nahaja družinska kmetija Majcan, kjer pridelujejo česen, hren in ameriške borovnice. Gre za družinsko kmetijo, ki pa vse bolj prerašča te okvirje.

»Lahko bi rekli, da smo prišli iz butične kmetije v proizvodnjo,« pove sin Matej, ki pojasni, da je bil začetnik oče Štefan, od leta 2020 pa kmetijo kot samostojni podjetnik vodi ravno Matej skupaj z ženo Tadejo, ki prihaja s kmetije Sobočan iz Dolnje Bistrice, kjer se ukvarjajo s pridelavo čebule.

osebni arhiv

Tako sta s kmetijo oba povezana že od mladih nog, pri delu pa sicer sodeluje celotna družina. »Če družina ne stoji za tem, to ne deluje,« poudarja Matej in doda, da danes obdelujejo skoraj 70 hektarjev zemlje vsega skupaj. Hren pridelujejo na 3,5 hektarjih in se bodo v bodoče razširili. Njive imajo vse v okolici doma do deset kilometrov oddaljenosti.

Hren v kozarcih
Začetki butične kmetije segajo v leto 2012, ko sta se Matejev oče Štefan in njegova žena preusmerila v poljedelstvo, ki je bilo sprva dopolnilna dejavnost. V delo sta vključila tudi sinova Mateja in Marka.

Kot pove Matej, je v tistem času več kmetij pridelovalo hren, zato povpraševanje ni bilo tako izrazito. »Oče se je vedno skušal spomniti nečesa novega,« pojasnjuje Matej in doda, da so tako začeli s prodajo ribanega hrena v kozarcih. Danes je to njihov paradni konj, saj predstavlja kar 95 odstotkov prodaje. »Receptura ostaja družinska skrivnost,« pripomnita sogovornika v smehu.

Vanesa Jaušovec

Kot opisujeta, od takrat niso zaznali upada, kar bi lahko pripisali temu, da ljudje vse bolj kupujemo pripravljeno hrano. »Hren v steklenici le odpremo in že je pripravljen za konzumiranje,« opišeta ter dodata, da je to veliko lažje kot kupiti korenino, ki jo morajo kupci nato še sami olupiti in naribati, pa še po možnosti primešati ostale dodatke.

##ARTICLE-1270644##

Njihov hren najdemo na policah vseh trgovskih verig, njihove stranke so tudi različne gostilne. Prisotni so tudi na različnih sejmih, kot sta Mikloševo in Trejzino. »Bi rekel, da smo se že kar vpeljali v lokalno okolje,« pravi Matej ter doda, da poleg hrena pridelujejo tudi česen, ki ga prodajajo od julija do februarja.

Vanesa Jaušovec

Sicer po Tadejinih besedah letos ni zdržal do februarja, saj je bil hitro razprodan. Pridelujejo pa tudi ameriške borovnice, ki zorijo od konca junija do začetka avgusta. »Borovnic je vsako leto več, saj se njihova rodnost povečuje,« tako Matej, ki doda še, da na njivah izvajajo kolobarjenje kultur kot so koruza, pšenica in česen. Borovnice, ki pa so trajnostni nasad, pa pridelujejo na treh hektarjih.

Ročno delo
Kljub razvoju ostaja proizvodnja delovno zelo intenzivna. Večino opravil še vedno opravijo ročno – od sajenja, dviganja, pobiranja in sortiranja do same predelave. Tadeja poudarja, da se mnogi tej dejavnosti izogibajo prav zaradi zahtevnosti dela. Hren sadijo konec marca ali v začetku aprila, maja sledi dviganje, pobirajo pa ga ob prvi slani, od novembra do velike noči.

Jure Kljajić

»Dviganje je eno najzahtevnejših opravil. En človek lahko obdela do štiri are, delo pa poteka v sklonjenem položaju,« tako Matej, ki pojasni, da pri dviganju koren očistijo, en list odstranijo, drugega pustijo in ga ponovno vrnejo v zemljo, da razvije lepo korenino.

Ko hren pripeljejo domov, ga sortirajo. Del pridelka tudi odkupijo od dveh do treh kmetov, vendar si želijo v prihodnje preiti izključno na lastno pridelavo, saj drugi kmetje to dejavnost postopoma opuščajo, hkrati pa bodo tako samooskrbni.

Vanesa Jaušovec

»Letni pridelek znaša približno osem do devet ton na hektar, hren pa lahko v hladilnici hranimo tudi do enega leta,« tako Matej, ki dodaja, da tudi po sortiranju sledi proces ročne obdelave. Hren najprej olupijo. »Na uro olupimo približno 100 kilogramov hrena,« tako o procesu Matej, ki doda, da dnevno napolnijo približno šest do sedem tisoč kozarcev, odvisno od naročil in postopka dela.

»Po navadi en dan vse pripravimo, drugi dan polnimo,« nadaljuje ter doda, da temu sledi skrivnostna družinska receptura, ki pa jo pred pakiranjem tudi preizkusijo.

##ARTICLE-719962##

Najbolj intenzivno obdobje je ravno ta čas, v katerem smo sedaj – pred veliko nočjo. »V teh dnevih pred veliko nočjo hitimo od jutra do večera. Pripravljamo, dostavljamo v trgovine sami …« opisuje Matej in doda, da sicer delo poteka bolj zmerno, organizirano kot v službi. »Začnemo ob določeni uri in vsak ve, kaj je treba postoriti,« doda Tadeja.

osebni arhiv

Želijo si tudi na tuji trg
V prihodnosti želijo posodobiti in poenostaviti proizvodnjo, predvsem z uvedbo strojev, kar pa je po Tadejinih besedah dokaj težko, saj so stroji za tovrstno dejavnost redki.

Želijo si tudi širitve na tuje trge, preoblikovali pa bodo tudi plan znotraj družine – Matej in Tadeja se bosta osredotočila na hren, brat Marko na borovnice, starša pa na česen. Kljub temu, da si bodo razdelili delo, pa bodo ostali povezani in si med seboj pomagali.