Te dni se v kmetijstvu marsikaj vrti okoli subvencij, saj imajo kmetje čas za oddajo zbirnih vlog le še do 15. maja. V tem obdobju pa se vsako leto znova pojavljajo tudi kritike na račun »državnih bombončkov,« ki jih kmetje prejemajo, češ da jim zaradi subvencioniranja gre prelepo. A subvencije niso darilo, ampak plačilo za funkcijo, ki jo družba nujno potrebuje, trg pa te funkcije skoraj nikoli ne plača dovolj.  

Jure Kljajić

»Na preprost način bi lahko rekli, da se z osnovnimi kmetijskimi subvencijami pokriva razlika do pravične cene, ki bi jo morali kmetje dobiti za svoje proizvode. S subvencijami za okoljske prakse pa se pokrivajo dodatni stroški, ki nastajajo zaradi dodatnih zahtevnejših pogojev kmetovanja,« je pojasnil Uroš Fišinger, koordinator elektronskega izpolnjevanja zbirnih vlog (EIV) za območje Pomurja. 

##ARTICLE-1892832##

Nezavidljiv položaj

Medtem ko kmetje dobijo na trgu plačano denimo prodano mleko, goveje meso in pšenico, to ne drži za obdelovanje krajine, preprečevanje zaraščanja ali ohranjanje travnikov.

Jure Kljajić

»Že sedaj imamo vsako leto upad števila kmetij, samo v zadnjem letu se je v Pomurju število kmetij zmanjšalo za približno 200. Bojimo se, da se bo ta trend nadaljeval. Ugašajo predvsem manjše kmetije, ki ne vidijo več prihodnosti v kmetovanju oziroma nimajo naslednika. Vsako leto je tudi manj živali, še posebej goveje živine, ki je zelo pomembna za ohranitev obdelane krajine in preprečevanje zaraščanja. Neki odstotek obdelovalnih površin se ohrani, saj jih prevzamejo večje kmetije, vendar se velikokrat zgodi, da ostanejo neobdelane predvsem manjše travnate površine na nagnjenih terenih (Goričko, Slovenske gorice, op. a.), ki pa se praviloma zaraščajo. Seveda takšnim kmetijam subvencije pomenijo neko dodatno spodbudo, da še vztrajajo,« dodaja Fišinger.

##ARTICLE-1896916##

Poleg tega so kmetje v izjemno nezavidljivem položaju v tržni verigi: ne določajo vhodnih stroškov, ne končne maloprodajne cene, obenem pa imajo še kup skritih stroškov, kot so gnojila, gorivo, veterinarski stroški, nakup semen in amortizacija kmetijske mehanizacije. 

Vanesa Jaušovec

Ničesar brez obvez

Prav tako sredstva za kmete niso na voljo brez pogojev. Za pridobitev plačil iz ukrepov kmetijske politike morajo izpolniti več obveznosti.

»Najprej je potrebno, da je kmetija vpisana v register kmetijskih gospodarstev na upravni enoti in ima v obdelavi minimalno en hektar obdelovalnih površin. V nadaljevanju pa mora spoštovati tako imenovana pravila pogojenosti, kar preprosto pomeni, da izpolnjuje vsa zahtevana pravila oziroma standarde s področja kmetijstva. Seveda so kmetije podvržene najrazličnejšim nadzorom tako administrativnim kot tistim na kraju samem. V primeru neizpolnjevanja zahtev pride do znižanja ali celo do ukinitve plačil,« pojasni Fišinger.

##ARTICLE-1884503##

Jure Kljajić

Državna blagajna pokrije majhen delež subvencij

Kmetijske subvencije pa ne olajšujejo življenja zgolj kmetom, ampak se z njimi vsaj deloma brzdajo že tako včasih astronomske cene živil. Brez subvencij bi moral del stroška, ki ga zdaj pokrije javni sistem, priti iz višjih odkupnih in končnih cen hrane.

»Ukinitev subvencij bi imela vpliv tudi na povečanje cen na trgovskih policah, čeprav kmetje neposredno ne določajo odkupnih cen svojih pridelkov. Upam si trditi, da bi to dolgoročno pomenilo propad določenega števila kmetij, kar bi pomenilo toliko manjšo samooskrbo z lokalnimi surovinami ter večji uvoz hrane. Bi pa ukinitev subvencij vplivala tudi na obdelanost krajine, saj kmetijske površine s slabšim proizvodnim potencialom ne bi bile več obdelane in bi se sčasoma zarasle, s tem bi trajno izgubili kmetijske površine, samooskrba v Sloveniji pa bi se še zmanjšala,« opozarja Fišinger.

Vanesa Jaušovec

##ARTICLE-1895559##

Kaj pa breme za državno blagajno?

Večina sredstev za subvencije prihaja iz evropskega proračuna, ne državnega. Slovenija program subvencij večinoma izvaja znotraj evropske skupne kmetijske politike (SKP). Ta se financira iz dveh evropskih skladov: Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, ki krije neposredno podporo in tržne ukrepe, ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ki financira razvoj podeželja.

»Evropska sredstva se gibljejo večinoma med 70 in 80 odstotki izplačanih subvencij, razlika pa se pokrije iz državnega proračuna,« pove Fišinger.

Skupna kmetijska politika v proračunu Evropske unije je za obdobje 2021–2027 »težka« 387 milijard evrov. V tem programskem obdobju je za SKP v Sloveniji na voljo 1,8 milijarde evrov. Od tega je za prvi steber, ki zajema neposredna plačila ter vinski in čebelarski sektor, namenjeno 683,5 milijona evrov. Za drugi steber, ki zajema intervencije za razvoj podeželja, pa 1,1 milijarde evrov. V Sloveniji je za neposredna plačila v okviru SKP v tem obdobju namenjenih 657,6 milijona evrov.