V začetku novega leta je začela veljati prepoved kastracije pujskov do sedmega dneva starosti brez uporabe protibolečinskih sredstev, ki jo določa novela Zakona o zaščiti živali. Kastracije opravljajo veterinarske organizacije, ki lahko z veterinarskimi pomočniki sklenejo pogodbeno razmerje za izvajanje tega postopka. Tudi rejci bodo lahko opravili usposabljanje za veterinarske pomočnike. Država bo za pomoč pri izvajanju kastracije pujskov v prihodnjih dveh letih namenila 2,8 milijona evrov. Nekateri rejci in tudi Kmetijsko gozdarski zavod Celje opozarjajo, da gre pri spremembah glede kastracije pujskov za še eno zaostrovanje zakonodaje. Bojijo se, da bo to za rejce prineslo dodatne stroške.

Finančna pomoč kmetijskega ministrstva

Na območju Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje je približno 400 rejcev prašičev, ki redijo približno 2.400 plemenskih živali. Rejci morajo kastracijo pujskov do sedmega dneva starosti v skladu z julija letos sprejeto novelo Zakona o zaščiti živali po novem izvajati z uporabo anestezije in analgezije.

Vlada je konec decembra sprejela odlok o finančni pomoči za izvajanje kastracije pujskov, na podlagi katerega bo za pomoč pri tem v naslednjih dveh letih zagotovila 2,8 milijona evrov.

Po pojasnilih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejeti odlok med drugim določa plačilo storitve in potnih stroškov za veterinarske organizacije, ki bodo izvajale kastracijo pujskov. Rejci, ki v svoji reji kastracijo pujskov izvajajo sami, bodo upravičeni do povračila stroškov usposabljanja za pravilno uporabo analgezije in anestezije, ne pa tudi do sofinanciranja stroškov kastracije.

Deljena mnenja

Določilo o prepovedi kastracije pujskov do sedmega dneva starosti brez uporabe anestezije in analgezije je naletelo na nasprotovanje dela slovenskih prašičerejcev in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS).

Selekcionistka za področje reje drobnice in prašičereje dr. Andreja Komprej iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je izpostavila, da vsaka taka novost prizadene rejce. »V Sloveniji številni kmetje opuščajo rejo prašičev. Za to panogo je vedno manj zanimanja tudi zato, ker pristojni ves čas zaostrujejo zakonodajo. Panoga je na udaru tudi zaradi različnih bolezni, v zadnjih letih največje preglavice povzroča nevarnost pojava afriške prašičje kuge. Tako da rejci niso najbolj naklonjenim dodatnim obveznostim oz. novostim.«

Osebni arhiv

Komprejeva je še povedala, da vsak tak ukrep za rejce prinaša dodatno administracijo in dodatne stroške. »Stroški reje so vedno dražji, dražji so tudi stroški krme. Vsaka novost prinaša dodatno breme.« Dodala je, da se spremembe dogajajo prehitro in da ministrstvo rejcem ne dovoli prehodnega obdobja, da bi se lahko prilagodili novim pogojem.

Preprečevanje trpljenja

MKGP poudarja, da sprememba na področju bolečih posegov v Zakonu o zaščiti živali temelji na znanstvenih dokazih in etičnem načelu, da je preprečevanje trpljenja živali bistven del odgovornega kmetijstva. Kot še navajajo na kmetijskem ministrstvu, je tudi Evropska agencija za varnost hrane v več svojih mnenjih poudarila, da pujski že v zgodnjih dneh življenja občutijo bolečino in da je kirurška kastracija brez ustreznih ukrepov za lajšanje bolečine nezdružljiva z načeli dobrobiti živali.

Arhiv NT/Andraž Purg

Komprejeva je dejala, da se kmetje zavedajo pomena skrbi za dobrobit živali, hkrati opozarjajo, da bi lahko kastracijo z uporabo anestezije in analgezije opravljali sami. Podobno kot to sami opravljajo kmetje v nekaterih drugih tujih državah. Težava je, ker naša država od rejcev prašičev zahteva, da nekatere naloge predajo v roke uradnim veterinarskim službam. »Kmetje morajo za storitve uradnih služb plačati. Ali se dodatno izobraževati in plačati za omenjena izobraževanja. Prav je, da skrbimo za dobrobit živali, a treba je biti tudi razumen do rejcev. Te stvari lahko namreč v tujini opravljajo rejci sami.«

Kaj bo po dveh letih?

To, da bodo rejci kastracijo še naprej lahko opravljali sami, če bodo z veterinarsko organizacijo sklenili pogodbo za tako imenovanega veterinarskega pomočnika in opravili izobraževanje, je po besedah Komprejeve primerno predvsem za večje kmete. »Strošek izobraževanja je smiseln za tiste, ki imajo več živali. Za manjše rejce ni. Zaenkrat velja, da bo sofinanciranje države za kastracijo pujskov kmetom na voljo le dve leti. Kako bo naprej, je veliko vprašanje. Lahko se zgodi, da bo država vse to prevalila na pleča rejcev.«

##ARTICLE-1818813##

Selekcionistka za področje reje drobnice in prašičereje iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je opozorila, da tudi zaradi zmanjšanja tveganja okužb oz. tako imenovanih biovarnostnih razlogov ni dobro, da v hleve vstopa veliko različnih ljudi – torej veterinarjev in predstavnikov drugih strokovnih služb. Dodala je, da se morajo kmetje in rejci čim bolj držati biovarnostnih ukrepov, da skušajo čim bolj preprečiti vnos in širjenje nalezljivih bolezni v živinoreji. »Najbolj smotrno in smiselno je, da čim več opravil izvajajo rejci sami in da so reje čim bolj zaprte.«

Sedaj še pobuda za oceno ustavnosti

Državni svet je na predlog KGZS vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o zaščiti živali, ki jo je pripravila KGZS. Zahteva za oceno ustavnosti določb Zakona o zaščiti živali se nanaša na kastracijo pujskov in prehodno obdobje prepovedi baterijske reje kokoši.

KGZS se zavzema za visoko raven dobrobiti živali in podpira brezbolečinsko kastracijo pujskov, hkrati pa poudarja, da morajo biti ukrepi za zaščito živali oblikovani in uvedeni na način, ki upošteva realne razmere v kmetijski praksi ter omogoča ohranitev slovenskega kmetijstva, ne da bi se pri tem neupravičeno poslabšal ekonomski in konkurenčni položaj rejcev.