Pozeba, suša, nevihte s točo in sunkovitim vetrom ter druge podnebne spremembe v zadnjem času vedno bolj krojijo usodo kmetovalcev. Kmetijsko ministrstvo pridelovalcem zaradi naravnih nesreč svetuje različne preventivne ukrepe, kot so namakanje, oroševanje, pridelava v rastlinjakih in plastenjakih ter nameščanje protitočnih mrež.

Ker preventivni ukrepi niso možni povsod in ker v celoti ne preprečijo nastanka škode, temveč njene posledice le omilijo, ministrstvo priporoča tudi kmetijsko zavarovanje za posevke, nasade in plodovke. Zanj omogoča sofinanciranje premije.

K temu želijo spodbuditi več kmetov

Ministrstvo trenutno sofinancira do sedemdeset odstotkov zavarovalnih premij za posevke, nasade in plodove. To predstavlja najvišjo dovoljeno stopnjo sofinanciranja po evropskih pravilih.

##ARTICLE-1914552##

Ministrstvo želi s sofinanciranjem kmetijskih zavarovanj več kmetov spodbuditi k pravočasnemu zavarovanju pridelave.

»V zaostrenih vremenskih razmerah imajo kmetijska zavarovanja pomembno vlogo pri blaženju posledic podnebnih tveganj, saj kmetom omogočajo hitrejše okrevanje po naravnih nesrečah, zmanjšujejo finančno negotovost in krepijo odpornost celotnega kmetijskega sektorja,« pravijo na ministrstvu.

Več zanimanja za zavarovanje pred točo in pozebo

Prvi odzivi kažejo, da je višje sofinanciranje zavarovalne premije pomembno prispevalo k ohranitvi zavarovanj in spodbudilo sklepanje novih, zlasti pri pridelovalcih, ki so bili doslej zaradi stroškov pri odločitvi za zavarovanje bolj zadržani.

Neurje.si

Pozitivna usmeritev je najizrazitejša v regijah, v katerih so kmetje v zadnjih letih večkrat utrpeli škodo zaradi pozebe, toče, suše ali močnih padavin. Pri poljščinah, kot so pšenica, koruza in oljna repica, zavarovani obseg že presega osemdeset tisoč hektarjev, posebej narašča zanimanje za zavarovanje pred točo.

##ARTICLE-1913518##

V sadjarstvu in vinogradništvu je veliko zanimanje za zavarovanje pred pomladno pozebo, saj so bile posledice teh dogodkov v zadnjih letih izjemno hude, pravijo na kmetijskem ministrstvu.

Velik delež zavarovanih površin hmelja

Največji delež zavarovanih površin še naprej beležijo intenzivne kmetijske panoge: hmelj je bil v letih 2024 in 2025 zavarovan skoraj devetdesetodstotno, sledijo žita s 34 odstotki, intenzivni sadovnjaki s približno 22 odstotki in vinogradi z 21 odstotki zavarovanih površin.

Andraž Purg

Kmetijsko ministrstvo opozarja, da ostaja kljub pozitivnim smernicam zavarovanost nekaterih panog prenizka. »Poseben izziv predstavlja travinje, pri katerih je zavarovanih manj kot pet odstotkov površin, čeprav travniki predstavljajo več kot polovico vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Razlogi so predvsem nižja vrednost pridelka na hektar in finančne omejitve manjših kmetijskih gospodarstev.«

Kako do sofinanciranja premije?

Kmetje uveljavljajo sofinanciranje zavarovalne premije neposredno ob sklenitvi zavarovalne pogodbe pri zavarovalnici, kar pomeni, da jim ni treba vlagati vlog pri ministrstvu.

»Celoten postopek je avtomatiziran s pomočjo zavarovalnic, ki delujejo kot posredniki med kmetom in državo. Ob sklenitvi zavarovalne pogodbe se znesek plačila zavarovalne premije zniža za sofinancirani del. Zavarovalnica na podlagi pooblastila, ki ga kmet predloži ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, v njegovem imenu vloži zahtevek za povračilo sofinanciranega dela premije,« so pojasnili na kmetijskem ministrstvu.

Več prednosti zavarovanih kmetij

Sredstva za sofinanciranje zavarovalnih premij so zagotovljena v državnem proračunu, izplačila so skladna z veljavno uredbo in s predvidenimi časovnimi okviri.

Nejc Parašuh

Na kmetijskem ministrstvu poudarjajo, da imajo zavarovana kmetijska gospodarstva prednost pri obravnavi posledic naravnih nesreč. Če je škoda nastala zaradi tveganja, ki ga je mogoče zavarovati, se državna pomoč nezavarovanim kmetijam zmanjša za petdeset odstotkov. »Zavarovana gospodarstva tega zmanjšanja nimajo, poleg tega že prejmejo sedemdesetodstotno subvencijo za zavarovalno premijo,« so navedli.

»Če je škoda nastala zaradi tveganja, ki ga je mogoče zavarovati, se državna pomoč nezavarovanim kmetijam zmanjša za petdeset odstotkov. Zavarovana gospodarstva tega zmanjšanja nimajo, poleg tega že prejmejo sedemdesetodstotno subvencijo za zavarovalno premijo,« poudarjajo na kmetijskem ministrstvu.

Poudarek na obvladovanju tveganj

Med cilji kmetijskega ministrstva sta ohranitev sofinanciranja premij ter krepitev naložb v preventivne ukrepe, kot so protitočne mreže, oroševalni sistemi proti pozebi in namakanje.

Z omenjenega ministrstva so še sporočili, da tudi na ravni Evropske unije pristojne ustanove krepijo usmeritev od naknadnega odpravljanja posledic naravnih nesreč k sistemskemu obvladovanju tveganj.

Evropska komisija spodbuja povezovanje preventivnih ukrepov, subvencioniranih zavarovalnih produktov in kriznih mehanizmov, s čimer želi okrepiti odpornost evropskega kmetijstva na podnebne spremembe, ki postajajo eden ključnih izzivov sodobnega kmetijstva. Naraščajoče temperature, pogostejše vremenske ujme in večja nepredvidljivost namreč neposredno vplivajo na stabilnost pridelave in ogrožajo prehransko varnost.