Višje cene in slabša dostopnost mineralnih gnojil, višje cene hibridnih semen, ki so pogojene z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, da kmetje dosežejo hektarski donos na hektar zemlje, vedno višje cene pogonskih goriv za mehanizacijo in vedno izrazitejši vremenski dogodki, kot so suše, viharji in poplave, vedno bolj onemogočajo ustaljen način konvencionalne pridelave kmetovanja.

##ARTICLE-1920290##

Ob tem pristojne službe nagovarjajo osveščene kmete, vrtičkarje in tudi kupce k drugačnim rešitvam in prilagoditvam.

Foto: Združenje Ekoci

##ARTICLE-1915736##

Kje so rešitve za prehransko varnost?

»Rešitve za prehransko varnost niso le v novih tehnologijah, kot nam jih prikazuje sodobna znanost za pridelavo večjih količin. Ključno bo spoštovanje pogojev, kako bomo sploh lahko pridelovali hrano v naravi za tiste, ki jim je mar za to, kakšno hrano jedo,« pravi Irena Rotar, neodvisna aktivistka Ekoci – eko civilne iniciative Slovenije in ustanoviteljica vseslovenskega gibanja Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen.

Drugačen odnos do zemlje, rastlin in hrane

Odgovor na vprašanje glede prehranske varnosti v prihodnje ni le v večji proizvodnji hrane, temveč v zdravih tleh, ohranjanju in uporabi domačih semen, dobrem gospodarjenju z vodo in v ponovnem odkrivanju znanja. To so, kot pravi Rotarjeva, poznali že naši predniki. V prihodnje bo pomembno uresničevanje permakulturnih pristopov, sodelovanje z naravo, pri čemer bodo morale biti so v ravnovesju ekonomija, ekologija in etika.

##ARTICLE-1914552##

Dosedanji način konvencionalne pridelave hrane postaja vedno težje vzdržen, zato bo prihodnost zahtevala drugačen odnos do zemlje, rastlin in prehrane. »Živimo v času velikih sprememb. Poleg suš, vročinskih valov in poplav na pridelavo hrane vplivajo tudi razmere na svetovnem trgu, odvisnost od mineralnih gnojil in goriv, kar povečuje stroške pridelave hrane,« opozarja Rotarjeva.

Prilagoditev načina pridelave

»Podnebne spremembe zahtevajo prilagoditev gojenih rastlin. Vedno pomembnejše bodo vrste, odpornejše na vročino, sušo in vremenske ujme. Čas pridelave hrane bomo morali prilagoditi zgodnejšim in poznejšim sortam, tako da v najhujši vročini ne bomo izpostavljali pridelkov ujmam oziroma bomo imeli v tem času le manj občutljive rastline, ki si lažje opomorejo, kot so korenovke, gomoljnice,« poudarja.

##ARTICLE-1913518##

Da bomo morali čim prej opustiti konvencionalno hibridno pridelavo koruze, je vedno bolj opazno, saj jo vsako leto uniči suša, a jo kmetje vedno znova sejejo. Stare sorte koruze, pridelane na biodinamičen način, teh težav nimajo. Prilagoditi bo treba pridelovanje rastlin na nekdanje vrste odpornih žit. To so oves, pšenica enozrnica, grah, bob, soja in ajda, še dodaja naša sogovornica. Pomembna bosta še bolj premišljeno načrtovanje časa setve in sajenja ter izbira rastlin, ki omogočajo daljšo samooskrbo.

Foto: Združenje Ekoci

Kaj bomo jedli v prihodnosti?

Podnebne spremembe ne bodo spremenile le načina pridelave hrane, temveč tudi naše prehranske navade. »Vrniti se bomo morali k znanju svojih prednikov. Stare sorte žit, kot so pira, oves in ječmen, ter stročnice, kot so bob, fižol in grah, predstavljajo pomemben del prehranske prihodnosti, saj so hranljive, prilagodljive in jih lahko dolgo hranimo,« poudarja.

Ob tem še dodaja, da bo prehransko varnost pomenilo tudi to, da bomo imeli doma zaloge hrane, ki ne bo odvisna samo od hladilnikov in zamrzovalnikov. In da bomo ob tem še vedeli, pri katerem kmetu lahko kupimo hrano, če več dni trgovine ne bi delovale.

Foto: Združenje Ekoci

Znanje prednikov in sodobne rešitve

»Ena ključnih nalog za prihodnje je ohranjanje domačih semen. Voda bo ena najpomembnejših dobrin. Zaradi podnebnih sprememb bo treba spremeniti način upravljanja vodnih virov. Vode ne smemo čim hitreje odvesti, ampak jo moramo zadržati tam, kjer jo bomo potrebovali v času suše,« poudarja.

##ARTICLE-1907812##

Pove še, da so naši predniki znali oblikovati krajino tako, da je bolje zadrževala vodo in bila odporna proti ujmam. Danes so razmere drugačne. »Zaradi uporabe sodobne mehanizacije je večina pobočij golih. Zaradi nepremišljenih posegov v infrastrukturo in zaradi nepremišljene gradnje smo velikokrat presegali pomembne plastnice v zemlji.«

Po njenih besedah so naši dedki in babice znali orati tako, da so ohranjali vlago v tleh. Med parcelami so bile pravilno oblikovane njive, ki so preprečevale erozijo ter pomagale ohranjati vlago v tleh.

##ARTICLE-1910891##

Prihodnost možna le v sodelovanju z naravo

Rešitve za prihodnost kmetijstva vidi v povezovanju starega znanja z novimi spoznanji: v obnovi tal, ohranjanju semen, večji biotski raznovrstnosti, zadrževanju vode in pridelovalnih sistemih, ki spoštujejo naravne zakonitosti. »Če bomo znali bolje razumeti naravo, bomo tudi v spremenjenih podnebnih razmerah lahko pridelovali zdravo, kakovostno in varno hrano,« še izpostavi.

Foto: Združenje Ekoci

Kaj predlaga?

Med ključnimi rešitvami za prihodnost pridelave hrane je izpostavila zdrava tla, ohranitev domačih semen ter skrb za vodo. Vse to potrebuje sistemske pristope za prihodnost.

Irena Rotar svetuje sajenje več različnih rastlin, ki pomenijo več odpornosti. Pravi, da drevesa, mejice, grmovnice, večslojne zasaditve in mešane kulture ustvarjajo bolj stabilen ekosistem, ki bolje prenaša vročino, sušo in vremenske ujme.

##ARTICLE-1918876##

»Predlagam, da večkrat letno posadimo enake kulture. V največji suši in mrazu posadimo le najbolj odporne rastline. Posadimo čim več užitnih grmov in dreves, ki dajejo plodove in zadržujejo vodo.«

Še enkrat pa poudarja, da bomo morali prilagoditi tudi prehranske navade. »Prihodnost bo zahtevala več rastlin, ki so hranljive, odporne in primerne za naše podnebje. Pri tem imam v mislih stare sorte žit, stročnice ter zelenjadnice, ki omogočajo daljšo samooskrbo in so primerne za hranjenje živil brez brez elektrike in hladilnikov.«