Prostor 360

»Brez dela ni jela, saj z lenobo v življenju težko dosežeš kakršnekoli cilje,« poudarja Rok Hvala iz zaselka Spodnje Selce v občini Šmarje pri Jelšah, ki bo na družinski kmetiji nadaljeval tradicijo kmetovanja staršev in starih staršev.

##ARTICLE-1920541##

»Kmetovanje je težak in odgovoren poklic, a nudi tudi veliko zadovoljstva,« poudarja mladenič, ki je med odraščanjem spoznal tako sončne kot senčne plati tega poslanstva. Zaveda se, da vodenje kmetije zahteva tudi veliko znanja, zato namerava po končani Srednji poklicni in strokovni šoli v Šolskem centru Šentjur nadaljevati izobraževanje na fakulteti.

##ARTICLE-1917631##

»Verjamem, da me čaka lepa prihodnost,« doda Rok, ki ob delu na kmetiji in šolskih obveznostih najde čas tudi za nogomet, gasilstvo in dejavnosti v domači župniji.

rok hvala 5.jpg — Čez poletje, ko ni v šoli, dan začenja z opravili v hlevu.

V Spodnjih Selcah v Šmarju pri Jelšah na družinski mlečno-živinorejski kmetiji živijo tri generacije, ki si pomagajo in se dopolnjujejo. Rok, ki je maja letos dopolnil devetnajst let, živi s starši in starimi starši ter starejšim in z mlajšim bratom. Na kmetiji imajo 180 glav govedi, letno namolzejo približno sedemsto tisoč litrov mleka.

##ARTICLE-1919426##

»Če v naši razširjeni družini ne bi bili tako složni in povezani pri delu, ne bi mogli biti tako učinkoviti. Čeprav imamo delo porazdeljeno, smo vedno pripravljeni drug drugemu priskočiti na pomoč.«

Zvedav in živahen otrok

Kot je še povedal ne najbolj zgovoren najstnik, vodenje kmetije zahteva delavnost, predanost in odgovornost vseh članov družine, zato je za delo poprijel že v zgodnjih otroških letih. Ker so ga doma vzgajali, da je delo ena najbolj pomembnih vrednot v življenju, mu ni bilo nikoli težko pomagati starim staršem ter očetu in mami.

rok hvala 4.jpg — Na kmetiji Hvala živijo in delajo tri generacije.

»Med kmetijskimi opravili mi je najljubše siliranje. To delo me sprošča. Pri njem mi pogosto pomagajo prijatelji.«

»Pravijo, da sem bil zelo živahen in zvedav otrok. Vse me je zanimalo, a najprej je mojo pozornost privabila molža krav. Najprej sem mamo pri tem delu le opazoval, potem sem se opogumil in začel molsti sam. Dobro mi je šlo od rok že takrat. Spominjam se tudi, kako sem si kot kratkohlačnik prizadeval voziti do vrha polno samokolnico. Vztrajal sem tako dolgo, da mi je uspelo,« se spominja devetnajstletnik, ki meni, da je vztrajnost ena do vrlin za uspešno in zadovoljno življenje.

»Spominjam se, kako sem si prizadeval voziti do vrha polno samokolnico. Vztrajal sem tako dolgo, da mi je uspelo. Vztrajnost je ena od vrlin za uspešno in zadovoljno življenje.«

Kmetovanje nekoč in danes

Ko sta pred več desetletji na kmetiji začela delati Rokova stara starša, so bili drugačni časi, kar se je odražalo tudi v načinu kmetovanja. Prevladovalo je ročno delo, danes si kmetje pomagajo s sodobno kmetijsko mehanizacijo.

##ARTICLE-1919077##

»Zato kmetovanje ni več fizično zelo naporno delo, a to seveda ne pomeni, da ne zahteva popolne predanosti. Stari oče in stara mama sta mi večkrat pripovedovala, kako so kmetovali nekoč. Začela sta z majhno kmetijo, ki sta jo postopoma širila. Pred leti jo je prevzel moj oče ter jo razvil do sedanjega stanja,« še pojasni dijak Srednje poklicne in strokovne šole v Šolskem centru Šentjur.

Najprej je končal triletni program mehanik kmetijskih in delovnih strojev, lani se je vpisal še v dveletni program kmetijsko-podjetniški tehnik. »Ob koncu srednje šole izobraževanja še ne bom končal, saj nameravam študirati.«

rok hvala 2.jpg — »Vztrajnost je ena od vrlin za uspešno in zadovoljno življenje,« poudarja.

##ARTICLE-1920224##

Najraje silira

V razširjeni družini treh generacij se, kot še pravi, zelo dobro razumejo. Na tako veliki kmetiji si je treba delo znati razdeliti, kar jim dobro uspeva, pravi: »Stari oče poskrbi za kidanje v spodnjem hlevu, oče hrani govedo, mama molze.

Brata in jaz postorimo vse, kar je še treba. Če ne bi bili tako složni in povezani pri delu, ne bi mogli biti tako učinkoviti. Čeprav imamo delo porazdeljeno, smo, če je treba, vedno pripravljeni drug drugemu priskočiti na pomoč,« doda sogovornik.

##ARTICLE-1919283##

V poletnih mesecih, ko nima šolskih obveznosti, lahko tudi zjutraj pomaga pri delu v hlevu, česar med šolskim letom ne more. Zvečer vedno zaviha rokave.

»Dela nam nikoli ne zmanjka. Imamo dva hleva. V novem molzemo s pomočjo robota, v starem hlevu so pretežno teleta, ki jih je treba napajati. Med kmetijskimi opravili mi je najljubše siliranje. To delo me sprošča. Pri njem mi pogosto pomagajo prijatelji,« pojasni.

##IMAGE-4471093##

Ko se prikrade lenoba

Med brati je precejšnja starostna razlika. Rokov starejši brat šteje triindvajset in mlajši devet let. Kljub starostni razliki so zelo povezani. »Imamo se neizmerno radi. Nikoli nam ni dolgčas. Za delo smo pogosto zagreti, a se včasih prikrade lenoba,« prizna in doda, da se kdaj tudi sporečejo, a na zamere hitro pozabijo.

##ARTICLE-1920407##

Bratje Hvala v prostem času najraje igrajo namizne igre, s starši pogosto vržejo tudi karte. »Znamo biti tudi nagajivi in nepredvidljivi Priznam, da kdaj kakšno ušpičimo, kar sodi k mladosti. Kako že pravijo – mladost je norost!«

rok hvala 1.jpg — Želi si, da bi še več mladih prepoznalo priložnost v kmetovanju.

»Med slovenskimi nogometnimi klubi navijam predvsem za Celjane. Med tujimi nogometnimi klubi z zanimanjem spremljam nogometne tekme nemške ekipe Bayern.«

Nogometaš, gasilec, animator

Že od malih nog ga navdušuje nogomet. Nekaj časa ga je tudi treniral, zato z bratom in s prijateljema pogosto obiskujejo nogometne tekme.

##ARTICLE-1920496##

»Med slovenskimi nogometnimi klubi navijam predvsem za Celjane. Med tujimi nogometnimi klubi z zanimanjem spremljam nogometne tekme nemške ekipe Bayern.«

Na pobudo starejšega brata je Rok dejaven v Društvu podeželske mladine Šentjur. Zelo zgodaj je postal tudi gasilec. »V gasilske vrste sem vstopil, ker so gasilci tudi starša in starejši brat. Včlanjen sem tudi v Društvo podeželske mladine Šentjur.«

##ARTICLE-1920068##

Ob vsem tem najde čas tudi za delo v domači Župniji Šentvid pri Grobelnem, v kateri že nekaj let sodeluje kot animator. »To poletje opravljam delo animatorja na oratoriju. Animatorsko delo mi je pri srcu, predvsem zaradi družbe in učenja mladih o veri, ki se začne z našim zgledom,« še pravi devetnajtsletnik, ki bo svoje življenje posvetil predvsem kmetovanju.