Po neuradnih podatkih je škoda po letošnji suši ocenjena med 400 in 500 milijoni evrov. »To je katastrofa,« poudarjajo kmetje, stanovska združenja in stroka.

Uradnega podatka o višini škode državne službe še nimajo. »Podatki bodo na voljo, ko bo vlada uradno potrdila končno oceno,« so povedali na republiški upravi za zaščito in reševanje, ki je bila zadolžena za zbiranje podatkov.

##ARTICLE-1937362##

Ali neuradni podatek o škodi, ki naj bi znašala med 400 in 500 milijoni evrov, drži, na kmetijskem ministrstvu niso ne potrdili in ne zanikali. Povedali so le, da mora oceno škode najprej potrditi vlada, nato bodo lahko začeli pripravljati pravne podlage za dodelitev pomoči oškodovancem.

Poudarili so, da prednostno izvajajo ukrepe, ki bodo prispevali k večji odpornosti slovenskega kmetijstva. »Hkrati si prizadevamo, da bi bila pomoč prizadetim kmetijskim gospodarstvom zagotovljena čim hitreje in čim učinkoviteje.«

##ARTICLE-1936595##

Predvidoma novembra naj bi v javno obravnavo poslali odlok o finančni pomoči zaradi izpada krme v letu 2026. Preverjajo tudi, ali bi bila mogoča delna predplačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) še letos, kar bi izboljšalo likvidnost kmetij.

»Odločitev o predplačilih še ni sprejeta; izvedba je odvisna tudi od zagotovitve nacionalnih sredstev za premostitev obdobja do povračila iz proračuna EU.«

Glede na obseg škode bi kmetom lahko odpisali obveznost plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in najemnine pri Skladu kmetijskih zemljišč.

Pomoč za draginjo: 22 evrov na hektar

V medresorski obravnavi je tudi odlok, na podlagi katerega bi kmetom finančno pomagali zaradi draginje, povezane z dogajanjem na Bližnjem vzhodu. Država bi pomagala z 8,1 milijona evrov, od tega bi proračun RS prispeval 5,4, kmetijske rezerve Evropske unije pa 2,7 milijona evrov.

##ARTICLE-1937365##