Medtem ko so kakovostne njive na Ptujskem in Dravskem polju zelo iskane, je v Halozah slika povsem drugačna. Tam imajo lastniki kljub občutno nižjim cenam pogosto težave pri iskanju kupcev. Na Upravni enoti Ptuj ugotavljajo, da je promet s kmetijskimi zemljišči sicer razmeroma stabilen, pri prodaji pa nemalokrat prihaja tudi do zapletov.

Kot so pojasnili na Upravni enoti Ptuj, se prodajne cene kmetijskih zemljišč v zadnjih letih zvišujejo, pri čemer so kakovostne njivske površine na Ptujskem in Dravskem polju tudi do trikrat dražje kot zemljišča v Halozah. Na ravninskem delu se cene gibljejo med 2,80 in 4,50 evra za kvadratni meter, kar pomeni od 28.000 do 45.000 evrov za hektar. V Halozah je mogoče enako veliko površino kupiti za precej manj, od 10.000 do 20.000 evrov oziroma od enega do dveh evrov za kvadratni meter. Razlika v ceni hektarja lahko tako preseže tudi 30.000 evrov.

##ARTICLE-1933345##

Še bolj kot pri cenah se razlike med območji kažejo pri povpraševanju. Za kakovostne njivske površine na Ptujskem in Dravskem polju je zanimanje zelo veliko. Na posamezno ponudbo se praviloma prijavi več zainteresiranih kupcev, kar pomeni, da nakup zemljišča še zdaleč ni samoumeven, tudi če je kupec pripravljen plačati zahtevano ceno.

Povsem drugačna je slika v Halozah. Tam je zanimanje za kmetijska zemljišča precej manjše. »Velikokrat se zgodi, da mora prodajalec ponudbo ponavljati, ker se nihče ne prijavi,« je pojasnil Silvo Erjavec, vodja sektorja za kmetijstvo in gospodarstvo na Upravni enoti Ptuj.

##ARTICLE-1933446##

Vsako leto med 1.000 in 1.200 ponudb za prodajo

Kljub rasti cen večjih sprememb pri številu prodajnih ponudb ne zaznavajo. Leta 2023 je bilo na območju Upravne enote Ptuj objavljenih 1.092 ponudb za prodajo kmetijskih zemljišč, leto pozneje 1.070, lani pa 1.011. Letos so jih do 15. oktobra evidentirali 897. Na Upravni enoti ocenjujejo, da je obseg prodajnih ponudb razmeroma stabilen, saj jih je v povprečju med 1.000 in 1.200 na leto. Podobno velja za število odobrenih pravnih poslov. 

##ARTICLE-1934448##

Najpogostejši kupci kmetijskih zemljišč so po besedah Erjavca kmetje, ki želijo povečati obseg svojih kmetijskih površin. Med kupci se sicer pojavljajo tudi druge fizične in pravne osebe, vendar v precej manjšem obsegu, saj imajo predkupno pravico kmetje – mejaši. Prav zaradi uveljavljanja predkupne pravice pa pri prodaji pogosto prihaja do zapletov.

Če se za isto zemljišče zanima več kupcev in oddajo vloge za odobritev pravnega posla, upravna enota ob upoštevanju zakonsko določenega vrstnega reda odobri nakup le enemu, vloge preostalih pa zavrne.