„Uredbe EU določajo, da ima država članica status vinorodne pokrajine, če ima najmanj 10.000 hektarjev vinogradov v uradnih evidencah. Status državi oziroma vinogradnikom omogoča koriščenje evropskih sredstev, t.i. vinske ovojnice,“ je poudaril direktor KGZ Ptuj in specialist za področje vinogradništva Andrej Rebernišek.

Denar iz tega naslova je namenjen prestrukturiranju in obnovi vinogradov ter promociji na tujih trgih.

Rebernišek je dodal, da imamo v Sloveniji po uradnih podatkih 13.400 hektarjev vinogradov. „Vsako leto se površine skrčijo med 200 in 300 hektarji, obnova trenda padanja ne dohiteva.“

V Sloveniji imamo tri vinorodne dežele: Podravje, Posavje in Primorsko. Prav v Podravju, ki je največja izmed treh vinorodnih dežel, se vinogradništvo zadnja leta srečuje s številnimi izzivi, eden večjih je bolezen zlate trsne rumenice.

 „Kljub ukrepom se bolezen širi,“ opozarja Rebernišek. „Po eni strani ugotavljamo, da se vinogradniki morda premalo zavedajo resnosti problema, po drugi so tudi vinogradniki, ki so pred upokojitvijo in imajo namen dejavnost opustiti. Zato se s problematiko resno ne ukvarjajo.“

 „Vsekakor so problem tudi zaraščene površine. Situacija je resna, zato se na strokovni ravni trudimo z ukrepi, da širjenje bolezni omejimo. Vnovič velja resen poziv vinogradnikom, da iz vinogradov takoj ob zaznavi simptomov odstranjujejo okužene trte, zatirajo ameriškega škržata in počistijo zarast na mejah.“