»Dosedanji rezultati ne kažejo razlik med obravnavanimi načini namakanja. Različna kakovost vode ni vplivala niti na rast in razvoj rastlin niti na mikrobiološko ustreznost pridelka,« so v imenu vseh treh partnerjev projekta pojasnili v Regionalni razvojni agenciji (RRA).

»To kaže, da imajo tudi dodatno prečiščene vode potencial za varno uporabo pri namakanju vrtnin, kar je eden od pomembnih ciljev projekta.«

##ARTICLE-1933865##

Poskuse z namakanjem so izvajali lani in letos, testirali pa rast štirih vrst rastlin (korenje, čebulo, papriko in jagode). Korenje in čebula sta vrtnini, ki vlago vpijata neposredno v plod, paprika in jagode pa posredno prek korenin in stebla.

RRA

Projekt testnega zalivanja z vodo različne kakovosti končujejo spomladi naslednje leto. Do konca projekta bodo testirali še eno pridelovalno sezono jagod, dodatno pa še dva cikla pridelave solate (jesenski in spomladanski). »S pridelavo solate bomo pridobili dodatne podatke o vplivu vode različne kakovosti na rast, pridelek in varnost vrtnin.«

##ARTICLE-1933301##

Dobrih 850.000 evrov evropskih sredstev

Rezultate bodo objavili tudi v strokovni literaturi. »V zimskem obdobju bomo obdelali in sistematizirali vse zbrane podatke ter pripravili članek za objavo v znanstveni reviji.«

»Ta in nadaljnje raziskave bodo prispevale k boljšemu razumevanju možnosti ponovne uporabe prečiščene odpadne vode v kmetijstvu ter k oblikovanju strokovnih priporočil za njeno varno in trajnostno uporabo,« so razložili v RRA Podravje – Maribor.

##ARTICLE-1934115##

Raziskavo o namakanju z vodo različne kakovosti oziroma možnostih uporabe odpadne komunalne vode za namakanje vrtnin in poljščin je financirala Evropska unija. Kmetijski inštitut Slovenije bo iz tega vira prejel 540.000 evrov, Regijska razvojna agencija in Komunala Ptuj pa vsaka po 156.000 evrov.

Marsikje prečiščeno vodo uporabljajo za namakanje

Uporaba prečiščene komunalne vode za namakanje v svetu, tudi v Evropi, ni novost. V Jordaniji in na Cipru se ponovno uporabi vsaj 90 odstotkov prečiščene komunalne vode, v Izraelu dobrih 80 odstotkov.

V Evropi poleg Cipra največ komunalne vode za namakanje uporabljajo v Španiji, Italiji, Grčiji in na Portugalskem. S ponovno rabo vode blažijo tudi pritisk na podtalnico.

##ARTICLE-1933863##

V Sloveniji je ponovna uporaba prečiščene odpadne vode mogoča pod ustreznimi pogoji, vendar je za kmetijsko namakanje bistveno preveriti njeno kakovost, upoštevati predpise in presoditi primernost konkretnega namakalnega sistema.

Pomembno je vedeti, da voda iz čistilne naprave ni samoumevno primerna za namakanje vseh kultur. Zahtevana stopnja čiščenja je odvisna od načina uporabe, vrste pridelka in možnosti stika vode z užitnimi deli rastlin. V Evropski uniji to področje ureja Uredba o ponovni uporabi vode.