Lovci v obdobju zadnjih nekaj let opažajo bistveno zmanjšanje števila srnjadi v njihovih loviščih, ki sovpada z naraščanjem števila zlatih šakalov. V času veljavnosti preteklega dvoletnega načrta gospodarjenja z loviščih, v katerih narašča populacija šakala, ugotavljajo, da so razmere veliko slabše, kot so lahko predvideli oziroma da v loviščih stanje številčnosti srnjadi močno upada. Kljub različnim pogledom stroke o vplivu šakala na številčnost srnjadi, menijo, da je njegov vpliv močan, kar dokazujejo podatki.

»Ne oporekamo, da imajo določen vpliv tudi drugi faktorji, vendar so bili ti prisotni v najmanj enaki meri kot danes, številčnost srnjadi pa je bila primerna in stabilna,« so pred koncem leta 2025 opozorili na straneh Lovske zveze Slovenije.

##ARTICLE-1875011##

»V zadnjih letih šakal ne vpliva samo na stanje srnjadi v naših loviščih. Vedno bolj so prisotni tudi napadi šakala na domače živali, tako da postaja resen problem tudi za kmete, rejce domačih živali. Njegova prisotnost v bližini urbanih naselij, ki se poleg škode, ki jo povzroča rejcem domačih živali izkazuje z oglašanjem v bližini naselij, ki postaja vedno bolj moteče tudi za ostale prebivalce tega področja,« so dodali.

Pa je res glavni krivec šakal? Več kot 100 lovcev je pred dnevi na strokovnem predavanju v Pivki razpravljalo o vzrokih za upadanje številčnosti srnjadi v Sloveniji. Dogodek, ki sta ga organizirala komisija za upravljanje z divjadjo pri Postojnsko Bistriški zvezi lovskih družin (PBZLD) in Zavoda za turizem Pivka, je bil del študijskega krožka »Prostoživeče živalske vrste – opazovanje, sobivanje, ozaveščanje«. Predaval je Boštjan Pokorny, predsednik Strokovno-znanstvenega sveta Lovske zveze Slovenije, ki je predstavil vzroke za upad srnjadi, med katerimi šakal ni edini, ampak le del širše, kompleksne problematike.

Zbrane so pozdravili direktorica Zavoda za turizem Pivka Jana Gržinič, predsednik PBZLD Božidar Štemberger ter predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca, ki so poudarili pomembnost sodelovanja med strokovnjaki, lovci in širšo javnostjo za iskanje rešitev za ohranjanje srnjadi in drugih prostoživečih vrst. 

##ARTICLE-1874987##

Kovšca je tudi opozoril na pomen večje vključenosti države v financiranje raziskovalnih projektov, ki bi omogočili boljše spremljanje zdravstvenega stanja divjadi, analizirali vzroke za smrtnost in kvalitetno spremljali spremembe v življenjskih razmerah teh živali. Z modernimi tehnologijami, kot so telemetrija, genetske analize in fotopasti, lahko bolje razumemo, kaj se dogaja z populacijo srnjadi na terenu.

Zmanjšanje števila srnjadi: Kompleksna prepletenost dejavnikov, ki vplivajo na populacijo

Upad števila srnjadi v Sloveniji ni zgolj posledica posameznega dejavnika, ampak je rezultat prepletenosti številnih medsebojno povezanih vzrokov, ki vplivajo na zdravje in vitalnost populacije. Od podnebnih sprememb, sprememb v rabi prostora, do plenilcev in kmetijskih dejavnosti – vse to prispeva k dinamiki te priljubljene vrste, ki je ključna za slovenske gozdove in travnike, poudarjajo strokovnjaki.

Lovska zveza Slovenije - Tjaša Žgur

Klimatske spremembe in vreme

Eden od ključnih dejavnikov, ki vplivajo na število srnjadi, so klimatske spremembe, ki preoblikujejo naravne cikle, kot je čas poleganja mladičev, so v sporočilu za javnost zapisali na straneh Lovske zveze Slovenije. Zlasti nepričakovani vremenski ekstremi in spremenjeni vremenski vzorci, kot so pozne zmrzali ali suše, vplivajo na to, kdaj in koliko mladičev se skoti. Po drugi strani so vremenske razmere tesno povezane z rastjo gozdnih in travniških rastlin, ki srnjadi predstavljajo osnovno prehransko bazo. Slaba letina rastlin vodi v slabšo telesno kondicijo samic, kar posledično vpliva na razvoj mladičev in njihov preživetje.

Srnjadi ne ogroža le šakal, ampak tudi košnja trave z veliko kmetijsko mehanizacijo, prav tako so za srnjad nevarni zajedalci, ki jih v naravno okolje v pašni sezoni prinesejo ovce.

Povečana konkurenca med vrstami

Poleg vremenskih dejavnikov na število srnjadi vpliva tudi povečana konkurenca z drugimi parkljarji, kot so jelenjadi, divji prašiči in drugi. Zlasti naraščajoče število jelenjadi pomeni večjo tekmo za hrano in prostor, kar poslabša pogoje za preživetje srnjadi. Povečana gostota živali v določenih območjih seveda pomeni tudi večje tveganje za širjenje bolezni, ki lahko dodatno zmanjšajo število osebkov.

Plenilci: Lisice in šakal

Nekateri morda ne upoštevajo vpliva manjših plenilcev na število srnjadi, vendar pa so lisice in šakal prav tako pomembni dejavniki. Plenilci ne napadajo le odraslih osebkov, ampak tudi mladiče, zlasti v prvih tednih po skotitvi. Zlasti v obdobju, ko so mladiči še najbolj ranljivi, lahko plenilci, kot je lisica, pomembno vplivajo na preživetje.

V lovsko upravljavskih območjih (LUO) na območju Slovenije se evrazijski šakal (Canis aureus) intenzivno širi. Pojavljati se je začel od leta 1980 dalje in se uspešno razmnožuje.

##ARTICLE-1861041##

Kmetijske dejavnosti in povozi

Intenzivna raba kmetijskih površin in pokosi travnikov, ki potekajo zgodaj in hitro, pogosto predstavljajo nevarnost za mladiče srnjadi, ki so v tem času še posebej ranljivi. Kmetijska mehanizacija, ki prehiteva rastline, včasih uničuje gnezda ali neposredno ubije mladiče. Na to se veže tudi velika nevarnost povoženja srnjadi, saj letno v prometnih nesrečah pogine več kot 4.000 osebkov, kar je pomemben dejavnik pri upadu populacije.

Spremembe v rabi prostora in onesnaženje

Povečana fragmentacija habitatov zaradi kmetijskih dejavnosti, urbanizacije in industrijskega razvoja zmanjšuje kakovost življenjskega prostora srnjadi. Zlasti prekomerno gnojenje in onesnaženje okolja lahko poslabšata prehransko bazo in dolgoročno vplivata na vitalnost populacije. Različne oblike onesnaženja vplivajo na razmnoževalni potencial srnjadi, pa tudi na njihovo zdravje in preživetje v prihodnjih generacijah.

Upravljanje in sodelovanje z lovci

Vse zgoraj navedene dejavnike je po navedbah lovcev in strokovnjakov s tega področja težko obvladovati brez natančnih, terensko preverjenih podatkov, ki jih zagotavljajo lovci.

Lovska društva in organizacije že dolgo sodelujejo pri zbiranju informacij o stanju prostoživečih živalskih vrst. Vendar pa je za celostno razumevanje tega, kar se dogaja z populacijo srnjadi, potrebno še tesnejše sodelovanje z znanstveniki, raziskovalci in vladnimi institucijami.

Vsak od naštetih dejavnikov sam po sebi morda ne pojasni upada srnjadi na posameznih območjih Slovenije. Vendar njihova soodvisnost in hkratno delovanje ustvarjata kompleksen vpliv na populacijo srnjadi v določenih območjih Slovenije. Razumevanje te prepletenosti je ključno za odgovorno in strokovno upravljanje v prihodnje.

Pomembno je poudariti, da so ti dejavniki v različnih območjih prisotnosti srnjadi v Sloveniji različno izraženi. Tako so se denimo plani odstrela srnjadi v Notranjskem lovsko upravljavskih območjih (LUO) v zadnjih letih prepolovili, medtem ko so v nekaterih drugih območjih, npr. v vzhodnem delu Slovenije, ostali na primerljivi ravni. To jasno kaže, da stanje ni enotno in zahteva lokalno prilagojeno razumevanje ter ukrepanje, poudarjajo na Lovski zvezi Slovenije. 

Lovska zveza Slovenije - Tjaša Žgur

Potrebna prilagoditev upravljanja

Upravljanje populacij srnjadi se mora premakniti od preproste statistike »koliko smo jih odstrelili« k vprašanju »koliko mladičev se je skotilo in zakaj ne preživijo«. Razumevanje kompleksne dinamike populacije zahteva širši pristop, ki vključuje tudi spremljanje mladih osebkov skozi njihovo življenjsko obdobje. To pomeni, da se moramo osredotočiti na dejavnike, ki vplivajo na preživetje, kot so plenilci, bolezni, vremenske razmere in kakovost življenjskega prostora, so po uspešno izvedenem predavanju poudarili pri Lovski zvezi Slovenije.

Tako je odgovorno in trajnostno upravljanje populacij srnjadi ključno za ohranjanje ekosistemov, v katerih te živali živijo. To zahteva sodelovanje med lovci, znanstveniki in vsemi, ki vplivajo na okolje. Le z odprto razpravo, temeljito analizo in odgovornimi ukrepi lahko zagotovimo, da bo populacija srnjadi tudi v prihodnje uspešno živela in se prilagajala spremenljivim naravnim razmeram.