Na sredini predstavitvi vodiča Slow Food 2026 v Kopru, v katerega se je uvrstilo 14 slovenskih oljčnih olj, so strokovnjaki izpostavili butično naravnanost domače pridelave, ki v svetu pobira najvišja priznanja.

Strokovni sodelavec Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper Rok Babič je ob dogodku ocenil, da so slovenska olja kljub izzivom v zadnjih sezonah dosegla vrhunec. Kljub rekordnemu številu nasadov, ki se raztezajo na približno 2600 hektarjih po državi, pa je opozoril na težavne ekonomske razmere pridelovalcev.

##ARTICLE-1895099##

"Veliko ljudi gre v to dejavnost iz romantike in oljkarstvo opravljajo ob službi kot hobi. Za mlade je panoga težko dostopna, saj so parcele drage in razpršene, stroški pridelave in obiranja pa visoki, zato posameznik zgolj od oljkarstva danes težko preživi," je za STA pojasnil Babič. Povprečen slovenski oljčnik sicer obsega zgolj okoli 100 dreves, je povedal.

Mateja Jordović Potočnik

Sistem zadružništva ni zaživel

Kot rešitev, ki bi bistveno izboljšala pridelavo in kmetom olajšala delo, predlaga državno pomoč pri komasacijah, saj sistem zadružništva v Sloveniji ni zaživel. "Država bi lahko pomagala z inovativnimi finančnimi pomočmi in olajšanjem dostopa do strnjenih zemljišč. Če mora namreč oljkar s traktorjem narediti 30 kilometrov od enega oljčnika do drugega, to znatno dvigne stroške," je opozoril. Zavzema se tudi za birokratsko razbremenitev kmetov.

##ARTICLE-1894688##

Slovensko oljkarstvo se po površinah sicer širi, saj se letno posadi od 70 do 100 hektarjev oljk, a pridelek na hektar zaradi podnebnih sprememb in potrebnih prilagoditev tehnologije upada, je navedla predstojnica Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper Maja Podgornik. Ker gre za tradicionalno pridelavo na terasah, slovenska olja cenovno težko konkurirajo tuji množični proizvodnji.

"Tradicionalna pridelava v Sloveniji zahteva več ročnega dela, zato proizvodni stroški ne bodo nikoli primerljivi s super intenzivnimi nasadi v tujini. Posledično na trgu prihaja do potvorb, saj lahko oboji pridelajo kakovostno olje, vendar eni za deset, drugi pa za zgolj en evro proizvodnega stroška," je razmere na mednarodnem trgu v pogovoru za STA orisala Podgornik.

Mateja Jordović Potočnik

Najboljše je sveže olje

Na vprašanje, kako izbrati kakovostno olje ob poplavi poceni ponudbe na policah, Podgornik svetuje, da kupci vzpostavijo neposreden stik s pridelovalcem, zaupajo zaščiteni označbi porekla in obvezno preverijo datum polnjena na steklenici. Najboljše je sveže olje, tistemu, ki na polici stoji dve leti, pa vrednost pade. Babič priporoča, da olja ne kupujemo naključno, ampak ga načrtno iščemo pri nagrajenih pridelovalcih. Visoka cena v trgovini pa ni vedno zagotovilo za vrhunsko kakovost v steklenici, dodaja.

##ARTICLE-1894507##

Pomen trajnostne pridelave in ohranjanja avtohtonih sort so poudarili tudi na sredini uradni predstavitvi 26. izdaje mednarodnega vodiča ekstra deviških oljčnih olj Slow Food 2026. V vodič se je izmed 32 ocenjenih uvrstilo 14 slovenskih oljčnih olj, s čimer se Slovenija postavlja ob bok najuglednejšim italijanskim proizvajalcem. Deset domačih oljčnih olj devetih različnih oljkarjev je ob tem prejelo tudi prestižno nagrado Grande Olio.

Dogodek je v Centru humanističnih znanosti ZRS Koper organiziral Inštitut za oljkarstvo ob podpori Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper.

##ARTICLE-1894625##