Reka, ki je bila nekoč počasi tekoča, močno vijugasta (meandrirajoča) in je redno poplavljala širše območje, je bila spremenjena v raven, umetno vkopan kanal. Strugo so izravnali in poglobili, gradili nasipe, jezove in akumulacije ter uredili melioracijsko mrežo z dvema glavnima ciljema – zmanjšati poplavljanje in omogočiti intenzivnejšo kmetijsko rabo doline. Tako naj bi v celoti regulirali 59 kilometrov reke in 89 kilometrov njenih pritokov, izkopali 101 kilometer osuševalnih jarkov, zgradili sedem večnamenskih vodnih zadrževalnikov in izvedli podzemno drenažo na 8.000 hektarjih kmetijskih površin. 

##ARTICLE-1908397##

Dvorezne posledice

Posledice teh grobih posegov v naravo so dvorezne, saj so prinesle ekonomske koristi za kmetijstvo, hkrati pa povzročile ogromno ekološko škodo. Celotna dolina je dobila povsem drugačno podobo: namesto nekdanjih mokrotnih travnikov so v njenem dnu danes obsežne njivske površine, reka pa je ujeta v enolično, močno izravnano strugo, ob kateri je le ozek pas grmovja. Država ima na porečju Pesnice še vedno tudi več velikih akumulacij: Pernica, Pristava, Komarnik, Radehova in Gradišče (Trojiško jezero), ki so bile zgrajene v okviru hidromelioracijskega sistema, predvsem za zadrževanje visokih voda.

##ARTICLE-1816850##