Ta sistem vgrajujejo v kmetijska zemljišča. Ker je dovolj globoko pod površjem, se lahko vsa strojna dela na njivi opravljajo nemoteno. Meter pod površjem so položene cevi, na njih vgrajeni pokončni stebri, na vrhu teh pa razpršilci. Sistem se zažene enostavno, samo ventil za vodo je treba odpreti.

##ARTICLE-1915719##

»Vgradnja sistema na hektar velikem zemljišču je stala 6.500 evrov. Če bi ga v celoti izkoristili, bi lahko namakali okoli dva hektarja površin. Ne moremo govoriti o vzorčnem strošku, saj so sistemi glede na vir, pretok in pritisk vode ter konfiguracijo različni.

Sodoben rolomat, ki ga je sicer možno z njive na njivo seliti, stane okoli 30.000 evrov. Zaradi manjšega pretoka zaliva daljši čas, posredno zahteva več električne energije. Edemu od kmetov je letos s petimi rolomati komaj uspelo zalivati 20 hektarjev površin. S selitvijo in nameščanjem rolomatov je tudi veliko dela, v sezoni namakanja za cel delovnik.

##ARTICLE-1918649##

V okviru projekta Inovativno namakanje za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam ob trajnostnem varovanju tal in vodnih virov želimo ugotoviti, ali je namakanje s podzemnimi fiksnimi sistemi lahko učinkovitejše od namakanja z rolomati. Prvi indici kažejo, da bi lahko šli rezultati v to smer. Enaka količina vode, ki jo fiksnemu sistemu uspe prevesti v eni uri, na rolomatu vzame osem ur časa. Problem so tudi robovi njiv, ki jih zalivanje z rolomatom ne doseže, in poškodbe posevkov, kjer rolomat nameščamo,« je pojasnil vodja projekta Matic Leben.

MZ

Vode je dovolj, a njive žejne

Kmetijska stroka in kmetje so prepričani, da voda za namakanje ob Dravi ne bi smela biti problem. Odvzem vode iz kanala je dorečen tudi v koncesijski pogodbi z Dravskimi elektrarnami, in sicer 5 m³/s. »S 350 rolomati bi lahko naenkrat zalivali,« je izračunal Branko Majerič. »Pretok po kanalu je okoli 500 m³, za namakanje v Gorišnici in na Ormoškem odvzemamo približno kubični meter na sekundo. To je zanemarljivo majhna količina. Bojazen, da bi bilo vode premalo, je po našem prepričanju odveč.«

##ARTICLE-1922597##

Strokovnjak za področje namakanja in sodelavec KGZ Ptuj Marko Černe je pritrdil, da je odvzem vode iz dravskega kanala za namen namakanja kmetijskih površin minimalen. »Predpostavka ali strah nekaterih, da bo namakanje izsušilo vodne vire, ne drži. Sicer pa vode za namakanje ne odvzamemo nepovratno, vrne se v vodni krog. Namakanje bo odločilno za preživetje kmetijstva.«

Kmetijstvo brez namakanja ne bo preživelo

Več v Štajerskem tedniku