Evropski mlečni sektor se pogreza v vse globljo krizo, pritiski na nižanje odkupnih cen surovega mleka pa so vse bolj občutni tudi v Sloveniji. Cena, ki je še avgusta lani znašala okoli 55 centov na liter, se je v zadnjih mesecih znižala na 40 do 43 centov, s čimer se nevarno približuje proizvodnim stroškom. Razlogov za presežek mleka na evropskem trgu je več. Po ocenah nekaterih analitikov pa je evropski trg dobesedno preplavljen z mlekom. 

Cena mleka pada, kmetije se borijo za obstanek

Po podatkih Milk Market Observatory se povprečna odkupna cena v EU giblje okoli 53 evrov na 100 kilogramov, Slovenija pa je s približno 50 evri pod evropskim povprečjem, čeprav ne med državami z najnižjimi cenami. Mlekarne so oktobra lani za standardno kakovost mleka v povprečju plačale 46,41 evra na 100 kilogramov, kar je več kot tri odstotke manj kot mesec prej.

##ARTICLE-1871522##

V slovenskem prostoru je prag preživetja vse bližje. Strokovnjaki opozarjajo, da je cena okoli 43 centov na liter še tista, ki pokrije stroške in omogoča minimalno ohranjanje pridelave, pri 40 centih pa kmetje že delajo izgubo. To odpira vprašanje nadaljnje vzdržnosti prireje mleka, zlasti za manjše rejce.

Čeprav nekateri pričakujejo postopno umirjanje razmer do pomladi, ko se sezonsko zmanjša količina mleka, za zdaj nič ne kaže na hiter preobrat. Mlečna kriza je pred vrati, odzivi države in širše verige preskrbe s hrano pa za zdaj ostajajo zadržani.

Profimedia

Trg mleka je v krizi, hitre rešitve ni na vidiku

Da so cene mleka v Sloveniji v zadnjih mesecih pod velikim pritiskom, opozarja tudi Franjo Jagodič, kmet iz Šentjurja, ki ima doma več kot 55 krav, hkrati pa je tudi predsednik Govedorejskega društva Šentjur. Kot dodaja, na trenutno odkupno ceno vpliva več dejavnikov, med njimi tudi mednarodni trgovinski pritisk, močan evro ter presežek mleka na svetovnih trgih.

Izvoz močno otežujejo ameriške in kitajske carine, dodatno pa razmere zapletata močan evro in povečana proizvodnja mleka zaradi zamaknjenega laktacijskega cikla po izbruhih bolezni modrikastega jezika v preteklih sezonah ...

Jagodič, ki je tudi predsednik GPZ z.o.o., družbe z dolgo tradicijo mednarodnega trženja slovenskega mleka, ki  tretjino mleka proda slovenskim mlekarnam, dve tretjini pa izvažajo predvsem v Italijo, pojasnjuje, da težave niso posledica le Trumpovih carin. Pomemben udarec prinašajo tudi kitajske carine na mlečne izdelke, hkrati pa je evro v primerjavi z drugimi valutami precej močan, kar dodatno znižuje konkurenčnost. 

Na ceno, kot pravi, vpliva tudi dejstvo, da je bila lani poleti odkupna cena v Sloveniji višja kot v večjem delu sveta. “Poleg tega se svetovni trg sooča z obilico mleka, saj sta med drugim v polnem zagonu proizvodnja na Novi Zelandija in Avstralija. Količine rastejo, zato je presežek še bolj izrazit,” pojasnjuje Jagodič.

Medtem so iz Mlekarske zadruge Ptuj, kot največjega posamičnega odkupovalca surovega mleka v Sloveniji, za Svet24 navedli, da je ključni razlog za padanje odkupne cene mleka v zadnjih mesecih "proizvodnje surovega mleka v zadnjih mesecih ob hkratnem upadanju povpraševanja iz strani potrošnikov kakor tudi slabitev izvoza mleka in mlečnih proizvodov Evropske unije na tretje trge".

Na vprašanje, kako se zadruga odziva na uvoz mleka in konkurenčne cene iz drugih držav, so pojasnili, da se "glede na izjemo ponudbo tržnih viškov surovega mleka iz Evropske unije tudi na nivoju naše zadruge moramo prilagajati zahtevni situaciji na trgu in poskušati najti ravnovesje med zalo kvalitetno surovino, ki jo zagotavljamo na trgu in zahtevanimi nizkimi cenami, ki dušijo trg".

Profimedia

Zadruga dodajala k ceni, a sredstva so omejena

"V okviru naše zadruge smo v zadnjih mesecih poskušali zavirati padanje cen surovega mleka. Imamo več različnih kupcev, ki so v danem trenutku pripravljeni plačati različne cene za dobavljeno kvalitetno surovo mleko, mi pa kmetom plačamo povprečno doseženo ceno na trgu. Vsi deležniki v dobavni verigi se zavedajo, da je potrebno ohraniti primarno proizvodnjo mleka, a žal brez prilagajanja trgu ne bo šlo," še pravijo v Mlekarski zadrugi Ptuj.

##ARTICLE-1874086##

"Vso mleko, ki ga prodajamo v okviru Mlekarske zadruge Ptuj, je pogodbeno vezano in zagotovljeno znanim končnim kupcem po stabilnih cenah, ki pa se sicer na mesečnem nivoju prilagajajo glede na ponudbo in povpraševanje mleka na trgu. Neke zagotovljene minimalne cene trg zaenkrat ne pozna, temveč gre predvsem za prosti odprti trg na nivoju Evropske unije, kjer povečana ponudba mleka vpliva na padanje cen in obratno," so pojasnili. 

Kot so poudarili, so v zadnjim mesecih poskušali blažiti padanje cen z dodatkom k ceni mleka, ki so ga kot zadruga dali vsem članom zadruge. "S tem smo blažili padanje cen, ki smo mu priča na trgu. A privarčevana sredstva, ki smo jih namenili za ta del dodatkov so žal omejena, zato jih v bližnji prihodnosti več ne bomo mogli zagotavljati," so navedli.  

Na vprašanje, ali obstajajo kakšna "rezervna" sredstva ali skladi, ki bi jih zadruga lahko uporabila za stabilizacijo cen v kriznih obdobjih, pa so odgovorili, da vsako leto na nivoju zadruge ustvarjajo neko rezervo, ki jo nato uporabijo za korekcijo cen. "Žal pa te rezerve ne prenašamo iz leta v leto, saj je to za zadruge iz davčnega vidika precej neugodno, zato žal nekih rezerv za hude čase nimamo," so pojasnili.

Bi nastalo situacijo lahko rešili v Bruslju?

Medtem Jagodič odgovarja, da bi rešitev po njegovem mnenju lahko ponudila Evropska komisija, ki bi morala povečati interventni odkup mleka v prahu in sira ter okrepiti blagovne rezerve. A tudi ta ukrep ima svoje omejitve, saj je interventna cena že več let nespremenjena in je na nizki ravni.

“Interventna cena po mojih informacijah ni bila popravljena že dolgo. Stroški so močno narasli in kmetje enostavno ne morejo več delati za ceno, ki je veljala pred pandemijo,” poudarja Jagodič.

Profimedia

Količine bodo morale padati, vendar brez jasnega sistema

Po njegovih besedah realna rešitev za zdaj ne obstaja, zato se bo proizvodnja mleka morala zmanjšati. “Na kakšen način, ne bi napovedoval, a bo to hudo za marsikatero kmetijo,” dodaja. Sistema, ki bi kmetom omogočil, da se zavestno odločijo za zmanjšanje ali opustitev mlečne proizvodnje, trenutno ni.

“Namesto da bi zmanjšali količine, mnogi kmetje poskušajo namovziti še kakšen liter več, da pokrijejo stroške. To je domino efekt,” opozarja Jagodič.

Pod 40 centov ni več preživetja, padec cene mleka bi lahko vplival na trg mesa

Čeprav napovedi niso optimistične, Jagodič upa, da bi se lahko situacija umirila spomladi. “Obeti kažejo, da bi padec lahko trajal od januarja do marca, spomladi pa bi se lahko stanje stabiliziralo. A zadnje čase je iz dneva v dan težko napovedovati, kaj se bo zgodilo, kaj šele za pol leta,” pravi.

##ARTICLE-1874140##

Ključna meja po mnenju Jagodiča ostaja 40 centov za liter. “Pod to ceno kmet ne more več preživeti. V tem primeru bi lahko sledilo drastično zmanjševanje proizvodnje, zakol slabših krav, torej krav, ki dajejo manj mleka, in posledično pritisk na trg govejega mesa,” še pravi Jagodič, ki ob tem poudarja, da ne smemo pozabiti na podpis partnerskega sporazuma in trgovinskega sporazuma med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur, ki po njegovih besedah slovenskim kmetom ne prinaša nič dobrega.

##ARTICLE-1874400##

##ARTICLE-1870142##

Da je "zelo nehvaležno" napovedati okvirno odkupno ceno mleka v naslednjih mesecih, pravijo tudi v Mlekarski zadrugi Ptuj. "Pričakujemo, da bodo cene še kaka dva do tri mesece pod pritiskom padanja cen, nato pa upamo, da se bodo razmere tako doma kot v Evropi pričele stabilizirati," so navedli.

Andraž Purg

V Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, kjer so v letu 2025  od 124 rejcev odkupili dobrih 16 mio litrov mleka, ki ga v celoti prodajo v Mlekarno Celeia, pa so na naše poizvedovanje pojasnili, da z  mlekarno Celeia, ki je v lasti kmetijskih zadrug tudi v bodoče pričakujejo stabilen odkup, pogodbe pa se sklepajo vsak leto sproti. "Cena mleka, se oblikuje glede na tržne razmere, ki pa so trenutno precej zahtevne in že nekaj mesecev padajo. Pričakujemo da se bodo le te v nekaj mesecih stabilizirale," so sklenili.