Opoldne so se ob izbrani glasbi (manjkal ni niti Slakov Čebelar) zbrali pred poslopjem državnega zbora. Predsednik Združenja slovenske kmečke iniciative Boštjan Slemenšek je za nekaj minut zamaknil uradni začetek protesta, da bi videli, če bo prišla tudi ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić. Ministrice niso dočakali, zato so po državni himni začeli s programom.

Zahtevajo pogoje, da bo kmet lahko kmet

»Zemlja za nas ni lastnina, ki se jo da zamenjati ali prodati.« »Je obljuba, da bo tudi jutri kruh na mizi. In to obljubo kmet izpolnjuje vsak dan.« »Danes smo tu, ker se iz nas norčujejo,« je govoril Slemenšek in nanizal očitke na državnih »birokratov«, ki so oddaljeni od prakse. »Predavali so nam o naravi, a nikoli niso orali njive.« »Problem je sistem, ki se norčuje iz tistih, ki ga hranijo. Zahtevamo pogoje, da bo kmet lahko kmet,« je bil kritičen Slemenšek.

Sa. R.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je izpostavil problematičnost trgovinskega sporazuma Mercosur, ki bo po njegovem mnenju dodatno prispeval k zniževanju odkupnih cen slovenskih pridelkov, izdelkov in živine na kmetijah. Poudaril je, da mora biti pri trgovinskih sporazumih Evropske unije najprej zaščiten potrošnik, ki si zasluži hrano, za katero stoji slovenski kmet. »Ne pristajamo na to, da se na naše krožnike uvaža hrana s pesticidi, antibiotiki, ki so pri nas že desetletja prepovedani. Sporazum Mercosur pa odpira vrata uvoz Južne Amerike,« je med drugim dejal Podgoršek.

Primož Lavre

16 zahtev kmetov

Kmetje imajo 16 zahtev. Slemenšek je izpostavil štiri glavne. Takojšnja vzpostavitev ukrepov za zaščito slovenskih kmetov in potrošnikov, zaščita kmetijskih zemljišč ter plačilo vseh omejitev in zahtev, naloženih s strani države. Ob tem se zavzemajo tudi za to, da bi bilo v prihodnje kmetijstvu namenjenih več evropskih sredstev, zato menijo, da bi morala sredstva skupne kmetijske politike v prihodnjem večletnem finančnem okviru ostati ločena in namenjena izključno razvoju kmetijske panoge.

Ministrica dvomi o resničnih namenih organizatorjev

Ministrica Čalušić sicer meni, da je izbrani datum protestov zasejal dvom o resničnih namenih organizatorjev. Blizu so namreč parlamentarne volitve. Poudarila je, da na ministrstvu že ves mandat skrbijo za odprt in reden dialog z vsemi zainteresiranimi javnostmi s ciljem zagotavljanja dobrobiti slovenskih kmetov in razvoja kmetijstva. Poudarila je tudi, da ne vidi vsebinskih razlogov za proteste, a podpira demokratično pravico zbiranja. Prepričana je, da je ministrstvo v tem mandatu dokazalo, da zna prisluhniti, povezati in resor dvigniti na zahtevnejšo raven. 

Ministrica se ne strinja, da ni dialoga s predstavniki kmetov. Pravi, da je bilo veliko sestankov in da se kar precej davkoplačevlskega denarja namenja kmetijstvu. Po njenih besedah so se v zvezi z zakonodajnimi spremembami in drugimi vsebinami z organizacijami, ki delujejo na področju kmetijstva, sestali skoraj 50-krat, sama pa je s sodelavci lani opravila 78 obiskov po vsej Sloveniji in se srečala s predstavniki vseh zainteresiranih kmetijskih organizacij, poroča STA.

Dodala je, da so kmetijskim gospodarstvom in organizacijam na področju kmetijstva prek različnih instrumentov v tem mandatu medtem razdelili okoli 1,3 milijarde evrov nepovratnih sredstev, zato da se kmetijstvo ohranja v kondiciji.

Danes se niso sestali, ker so na ministrstvu ocenili, da je najbolje, če je današnji dan namenjen protestom, naslednji teden pa bo za pogovore. Ministrica sicer pričakuje, da bodo pobudniki protesta konkretno in pregledno predstavili svoje zahteve in tudi rešitve, ki jih izpostavljajo. Tem ob, če bodo primerne in izvedljive, ministrstvo po njenih besedah prisluhnilo.