Kmetijska dejavnost je tesno povezana z vsakodnevno prisotnostjo in delom kmeta, zato vsaka daljša odsotnost zaradi bolezni, poškodbe ali drugih nepredvidenih okoliščin predstavlja velik izziv za delovanje kmetije. Vprašanje, kdo bo opravljal nujna opravila, ko je kmet na bolniški, ostaja v praksi pogosto neurejeno, posledice pa lahko občutijo tako živali kot tudi pridelava in ekonomska stabilnost kmetijskega gospodarstva. Pomanjkanje ustreznih nadomestnih kadrov razkriva sistemsko vrzel, ki postaja še posebej izrazita na manjših družinskih kmetijah na podeželju.

Na to problematiko je bila opozorjena tudi širša javnost na 2. seji Sveta za ženske na podeželju, ki je potekala na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, udeležila pa se je je tudi ministrica Mateja Čalušić. Osrednja tema seje je bila dolgotrajna oskrba na podeželju, v razpravi pa so udeleženke med ključnimi izzivi prihodnosti izpostavile tudi potrebo po zagotavljanju ustreznih nadomestnih kadrov na kmetijah. Kmetje namreč v času bolezni ali drugih odsotnosti pogosto nimajo možnosti, da bi jih pri vsakodnevnih delih nadomestile usposobljene osebe, kar odpira pomembna vprašanja o socialni varnosti, organizaciji dela in vzdržnosti kmetijstva na podeželju.

##ARTICLE-1882648##

Kdo lahko opravlja delo na kmetiji, ko je lastnik oziroma kmet na bolniški?

»V skladu z zakonom o kmetijstvu delo na kmetiji lahko opravljajo nosilci družinskih kmetij in njihovi člani ali zaposleni na družinski kmetiji, kar velja tudi za čas, ko je lastnik oziroma kmet na bolniški. Na kmetiji lahko delo opravljajo tudi druge osebe, če so ob tem izpolnjeni pogoji zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno,« so za Svet24 pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Kot so spomnili, delo na kmetiji ureja več zakonodajnih predpisov, in sicer: zakon o kmetijstvu, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Ob tem so dodali, da so kmetje v času bolniške odsotnosti upravičeni do nadomestila za čas bolniške odsotnosti v primeru, da so obvezno zdravstveno zavarovani kot kmetje na podlagi zakona, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. Nadomestila po 30 dneh izplačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kot to velja za vse zavarovance.

##ARTICLE-1881757##

Zakonodaja in pravice kmetov med bolniško odsotnostjo

Na ZZZS so nam medtem dodatno pojasnili, da pravico do začasne zadržanosti od dela zavarovanci uveljavljajo pri svojemu osebnemu zdravniku, ki v zvezi s tem izda elektronski bolniški list. Za osebe, ki so obvezno zdravstveno zavarovane kot kmetje, velja enak postopek uresničevanja pravice do začasne zadržanosti od dela iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot to velja za ostale zavarovance. Pravico do bolniškega nadomestila iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja uveljavljajo tudi kmetje, če so za to pravico zavarovani. ZZZS pa jim izplača ustrezno višino nadomestila.

Pogled v prihodnost: Spodbujanje generacijske prenove in ukrepi za nadomeščanje na kmetijah

Na vprašanje, ali ministrstvo načrtuje kakšne ukrepe ali programe za pomoč kmetom med bolniško odsotnostjo so na MKGP za Svet24 pojasnili, da podrobno proučuje zakonodajne predloge za izvajanje skupne kmetijske politike v obdobju 2028–2034, ki jih je pripravila Evropska komisija. Eden izmed predlogov je spodbujanje generacijske prenove zaradi neugodne starostne strukture na kmetijah, pri čemer se kot ena izmed možnosti predvideva tudi uvedba ukrepa nadomeščanja na kmetijah.

»MKGP vsako leto objavi javni razpis iz naslova ukrepa finančne pomoči ob smrti, invalidnosti ali nezmožnosti za delo, v okviru katerega lahko kmetje pridobijo finančno pomoč za I. ali II. kategorijo invalidnosti nosilca ali člana kmetije ali večmesečno neprekinjeno nezmožnost za delo nosilca ali člana kmetije, katerega namen je pomoč kmetijam, ki so prizadete zaradi izrednih dogodkov,« so dodali in spomnili, da se že sedaj lahko v primeru bolniške ali druge odsotnosti storitve pomoči na kmetijskem gospodarstvu izvajajo prek registriranih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, strojnih krožkov in drugih organiziranih oblik registriranih dejavnosti.

##ARTICLE-1882688##

Začasno in občasno delo v kmetijstvu kot rešitev

Med drugim v kmetijstvu obstaja možnost začasnega in občasnega dela v kmetijstvu kot posebne oblike pogodbe na trgu dela. Na podlagi določb o začasnem in občasnem delu v kmetijstvu smejo kmetijske panoge sadjarstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo in zelenjadarstvo za dela, za katera je neposredno glede na vegetacijo, sezono oziroma naravo dela značilen izrazito povečan obseg potrebe po delovni sili, delavce zaposliti na podlagi pogodbe o začasnem in občasnem delu v kmetijstvu. S tem po navedbah MKGP kmetijski panogi omogoča, da s pomočjo izvajalcev del opravi potrebno delo v točno določenem časovnem obdobju glede na proizvodni proces v panogi.

Medgeneracijski prenos znanja in usposabljanje družinskih članov

Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo programi za usposabljanje družinskih članov, da začasno prevzamejo delo kmeta. Kot so pojasnili na MKGP, nosilec družinske kmetije lahko v register kmetijskih gospodarstev prijavi člana družinske kmetije. Zakon o kmetijstvu določa, da člani družinske kmetije z znanjem in delom prispevajo k opravljanju kmetijske dejavnosti na družinski kmetiji.

»Izvajanje intervencije IRP30 Medgeneracijski prenos znanja se ne nanaša na usposabljanje družinskih članov, da začasno prevzamejo delo kmeta. Namen medgeneracijskega prenosa znanja je dodelitev podpore prenosnikom, ki izvajajo aktivnosti prenosa znanja in izkušenj na prevzemnika. Cilj medgeneracijskega prenosa znanja je usposobiti prevzemnika za nadaljevanje kmetijske dejavnosti na prenesenem kmetijskem gospodarstvu,« so še navedli na MKGP.

##ARTICLE-1881719##

8.897 zavarovanih kmetov in 6 milijonov evrov za bolniške - povprečno 3.219 evrov na kmeta

Po podatkih ZZZS zadnji razpoložljivi podatki za leto 2025 (januar - november) kažejo, da je bilo skupaj 8.897 zavarovanih kmetov, od tega 1.322 kot članov kmečkega gospodarstva. V tem obdobju je bilo v bolniškem staležu v breme zavezanca (kmeta; praviloma za bolniški stalež do 30 delovnih dni)) 1.413 kmetov, v breme ZZZS (praviloma bolniški stalež nad 30 delovnih dni) pa 2.002 kmetov. Izdatki ZZZS za bolniška nadomestila kmetov so znašali 6 milijonov evrov oziroma v povprečju 3.219 evrov na enega kmeta (za celotno navedeno obdobje), so odgovorili za Svet24 pojasnili na ZZZS.

Profimedia

V skladu s 7. točko prvega odstavka 15. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) je bilo na dan 31. 12. 2025 vključenih 8754 zavarovancev (v obvezno zdravstveno zavarovanje so vključeni po zavarovalni podlagi: 051, 052 ali 064), ki so upravičeni koristiti tudi bolniški stalež (zavarovani za širši obseg pravic), in pa 623 zavarovancev (v obvezno zdravstveno zavarovanje so vključeni po zavarovalni podlagi: 053, 054 ali 065.), ki te pravice nimajo (zavarovani za ožji obseg pravic), so pojasnili na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

##ARTICLE-1882838##

Kmetijska gospodarstva, ki zaposlujejo delavce: Trend rasti v Sloveniji

Podatki, ki nam jih je posredoval ZZZS, kažejo, da se število kmetijskih gospodarstev, ki zaposlujejo delavce poleg družinskih članov, iz leta v leto povečuje. 31. decembra 2021 je bilo teh gospodarstev 184, 31. decembra 2022 197, 31. decembru 2023 209, 31. decembra 2024 207 in 31. decembra 2025 220, še kažejo podatki, ki smo jih prejeli od ZZZS. Ta trend nakazuje povečano potrebo po zaposlovanju zunanjih delavcev na kmetijah, saj se kmetje še vedno soočajo z izzivi zagotavljanja delovne sile, zlasti ob nepričakovanih odsotnostih.