##ARTICLE-1879354##

Gospodarska kriza, ki se je še povečala z izbruhom vojne v Iranu, je ponovno dvignila cene nafte. Najbolj so na udaru kmetje, saj v teh tednih potekajo vsakodnevna dela na kmetijskih površinah. Zato slovenski kmetje od vlade pričakujejo, da bo, kot so sporočili iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, tudi na ravni Bruslja poskušala še dodatno znižati trošarine na naftne derivate.

Kmetje se zavedajo, da so težava tudi višje cene umetnih gnojil in to, da se v trgovinah cene hrane zvišujejo, medtem ko kmetije dobivajo vedno nižjo ceno za prodajo svojih doma pridelanih izdelkov. Zato so zaskrbljeni za prihodnost svojih kmetij.

Zahteve Kmetijsko gospodarske zbornice?

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je nedavno na sestanku na temo protikriznih ukrepov na področju prehranske varnosti ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pozvala k nujnim in ciljno usmerjenim ukrepom za stabilizacijo kmetijske proizvodnje in ublažitev rasti cen hrane. Ob tem je izrazila zadržanost do predlogov splošnih ukrepov, kot sta prilagajanje marž in znižanje DDV na hrano.

Rast stroškov in padanje cen

Takšna kombinacija rasti stroškov in padanja prihodkov neposredno ogroža kmetijska gospodarstva. Slovensko kmetijstvo za primerljivo sezono potrebuje približno 65 milijonov litrov kmetijske nafte ter velike količine repromateriala, med drugim sedemdeset tisoč ton kana (gre za visoko kakovostno dušikovo mineralno gnojilo v obliki granul s hitrim delovanjem), dvajset tisoč ton uree (uporablja se kot dušikovo gnojilo v kmetijstvu) in sto trideset tisoč ton gnojila NPK. Slednje je najpogostejša oblika mineralnega gnojila, ki vsebuje tri osnovna hranila, ključna za rast rastlin, in sicer dušik, fosfor ter kalij.

Zadržanost do predlaganih ukrepov

Na sestanku sta bila kot možna ukrepa predstavljena prilagajanja marž v celotni verigi preskrbe s hrano ter znižanje DDV na ključne prehranske izdelke, vendar KGZS glede tega izraža zadržanost. »Omejitev marž in znižanje DDV predstavljata resen poseg v tržne razmere, zato predlagamo ciljno usmerjene ukrepe, ki pomagajo predvsem tistim sektorjem, ki so v največjih težavah. Menimo, da bi bili takšni ukrepi za državo učinkovitejši in tudi cenejši od splošnega znižanja DDV, hkrati bi lahko dosegli enak učinek – zmanjšanje pritiska na rast cen hrane,« je povedal predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek.

##ARTICLE-1879185##

Bomo še imeli hrano slovenskih kmetij?

Peter Vrisk, predsednik Kmetijske zadruge Celje kot velik problem za evropsko in slovensko kmetijstvo omenja podpis t. i. sporazuma Mercosour med Evropsko unijo in skupnim južnoameriškim trgovinskim blokom, ki ga sestavljajo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj.

»Pred leti smo se temu sporazumu uspešno zoperstavljali, tudi z dejavnim delovanjem evropskih kmečkih organizacij. V teh organizacijah smo dejavno sodelovali tudi slovenski predstavniki. Lani je ta sporazum kar naenkrat šel skozi evropske procedure brez resnih nasprotovanj tako vladnih kot nevladnih organizacij. Ta sporazum predstavlja resno grožnjo za evropsko in še posebej za slovensko kmetijstvo. Uvažali bodo hrano, ki ne bo proizvedena po evropskih standardih, ob tem bo tudi bistveno cenejša od evropske hrane. Še posebej bo prizadeto področje govedoreje. Vemo, da je v Sloveniji to daleč najpomembnejša kmetijska panoga,« je zapisal prvi mož Kmetijske zadruge Celje.

Andraž Purg

V Sloveniji se zmanjšujejo sredstva za kmetijstvo in podeželje

Spomnil je, da je pred nami novo finančno obdobje Evropske unije od leta 2027 do 2034. »Okvirno je proračun potrjen. V Sloveniji se močno zmanjšujejo sredstva za kmetijstvo in podeželje. Ob tem moramo upoštevati, da je inflacija vedno višja, cene kmetijskih izdelkov padajo, cene repromaterialov naraščajo, v proračunu je manj denarja. Mislim, da je vsakemu jasno, da sosledje teh dejavnikov pomeni katastrofo za kmetijstvo,« je opozoril Vrisk na prihajajoča leta, ki obetajo težave za slovensko kmetijstvo.

Upada količina doma pridelane hrane

Oskrba z doma pridelano hrano v Sloveniji vedno bolj pada na mnogih področjih, še posebej je Vrisk izpostavil sadje in zelenjavo. »O prašičereji skoraj ne moremo več govoriti. Največja težava je nazadovanje govedoreje, ki je vedno bila nosilna veja slovenskega kmetijstva.

Opozoril je na opuščanje obdelovanja zemlje na manjših in srednje velikih hribovskih kmetijah, ki predstavljajo velik delež slovenskih travnatih površin na območjih z omejenimi dejavniki, kar oblikuje slovensko kulturno krajino in je osnova za slovenski turizem, ki postaja vedno pomembnejši del slovenskega gospodarstva. Ob tem je še dodal, da v Sloveniji že vrsto let nimamo vizije slovenskega kmetijstva in podeželja niti ljudi, ki bi vedeli, kaj hočemo, saj se dela z danes na jutri.

Največja težava področje govedoreje

Kmetijska zadruga Celje pokriva občine Celje, Štore, Vojnik in Dobrna. To so hribovita območja, na katerih so težki pogoji za kmetovanje. Odkupujejo govedo, mleko in hmelj ter kmete in drugo prebivalstvo oskrbujejo z repromaterialom za kmetijstvo.

Cene repromateriala se močno dvigujejo (gorivo, mineralna gnojila in drug repromaterial), na drugi strani močno padajo cene pridelkov. Cena mleka je v nekaj mesecih padla za 25 odstotkov. Zaradi viškov hmelja na svetovnih trgih so močno padle tudi njegove cene. Pri kupcih ni interesa za sklepanje novih pogodb.

»Največjo težavo predstavlja področje govedoreje, saj je cena mesa padla od 0,30 do 0,40 evra za kilogram mesa. Teleta za pitanje moramo uvažati po visokih cenah in marsikatera kmetija se zaradi tega neskladja cen ne bo več odločala za rejo živali. Pred nekaj leti smo opozarjali na nujnost povišanja subvencij za krave dojilje, s čimer bi lahko zagotovili večjo samooskrbo z lastnimi teleti, a nismo bili uslišani. Posledice so tukaj. Kaj lahko v tem položaju naredimo?"

V KZ Celje se trudijo, da na vse načine pomagajo kmetom, vendar so njihove možnosti omejene in pričakujejo, da bo država z nekaterimi ukrepi pomagala rešiti situacijo. »Ker smo kot članica Evropske unije na globalnih trgih, so seveda za državo možnosti omejene. Lahko pa država vpliva na trošarine za gorivo, lahko vpliva na stopnjo DDV in tu pričakujemo, da nam bo prišla nasproti z znižanjem dajatev za repromaterial, ki ga potrebujemo za kmetijstvo,« pravi Vrisk.

»Kmetijske površine v ravninah bodo zaenkrat verjetno še obdelane, težava je na območjih z omejenimi dejavniki, na katerih v trenutni situaciji ni več ekonomske računice za kmetovanje. Nekatere manjše kmetije bodo prešle na t. i. samooskrbo, da bodo pridelovale zase, ampak menim, da teh ne bo veliko. Če gledamo velike kmetije, na katerih so družinski člani odvisni od dohodka kmetije, pa nimajo veliko izbire.«

Te kmetije so po njegovih besedah vezane na prodajo svojih proizvodov na trg in so vezane na nakup repromateriala po tržnih cenah in v tem nesorazmerju cen enih in drugih se računica absolutno ne izide. Omenil je še, da bo treba poostriti nadzor nad kakovostjo uvožene hrane, strogo nadzirati poreklo prehranskih izdelkov in ukrepati zoper zlorabe na tem področju. Omenil je tudi, da bo kakovostna doma pridelana hrana morala biti plačana po pošteni ceni, da bo kmet lahko preživel.

Kaj pravi kmet Boštjan Slemenšek?

Pogovarjali smo se tudi s kmetom Boštjanom Slemenškom, ki ima ekološko turistično kmetijo na obronkih Vojnika. Ni le kmet, je tudi glas kmečkih družin, ki jih zastopa. Je tudi vodja Združenja slovenske kmečke iniciative.

Osebni arhiv

Tudi sam je zaskrbljen nad situacijo z gorivi, ki se poslabšuje. Pravi, da zmanjšanje DDD ne pride v poštev za kmete, saj so vsi kmetje zavezanci za DDV. Sprašuje se tudi, zakaj se cene v trgovinah za hrano slovenskih kmečkih proizvajalcev zvišujejo, sami pa dobijo za svoje prodane proizvode plačano vedno manj.

»Razmišljamo, da bi zmanjšali obdelovalne površine in del teh površin namenili za travnike. Vedno bolj razmišljamo, da bi postali samooskrbni, Imam družino z devetimi otroki in pojemo veliko domače hrane. Ob tem vemo, da jemo zdravo ekološko hrano,« je še pripomnil.