Kmetija Goličnik, po domače Hriberšek, stoji v Šmihelu nad Mozirjem, pri čemer na nadmorski višini 850 metrov ponuja čudovit razgled na okoliško pokrajino. Celotna kmetija obsega približno 50 hektarjev površin, od tega je 14 hektarjev obdelovalnih, preostale zavzema gozd. Zaradi zahtevnih pogojev dela na strmih terenih, širjenja kmetije in pomanjkanja delovne sile je mlad gospodar Boštjan, ki je vodenje kmetije prevzel pred 15 leti, postopoma začel optimizacijo delovnih procesov.

»Če ne bi začeli uvajati pametnih rešitev, bi na kmetiji postopoma začeli zmanjševati rejo govedi. V mojem primeru je bila to nujna in edina pravilna odločitev,« je uvodoma poudaril Boštjan Goličnik, ki je pred približno dvema letoma zgradil povsem nov hlev, v katerega je vključil robote za molžo krav, potiskanje blata in potiskanje krme.

Andraž Purg

Boštjan je vodenje družinske kmetije, ki leži na območju z omejenimi dejavniki, prevzel leta 2011, ko je imel komaj 24 let. Glavno dejavnost na hribovsko-gorski kmetiji predstavlja mlečna proizvodnja, zato imajo približno 50 krav molznic, še enkrat toliko imajo plemenske živine. Ob lastni zemlji na kmetiji obdelujejo tudi približno 40 hektarjev druge zemlje, ki jo imajo v najemu v Mozirju in na Rečici ob Savinji.

Kmetijo ste prevzeli zelo mladi. So se z mlečno proizvodnjo ukvarjali že vaši predniki?

Na kmetiji so se že od nekdaj ukvarjali z živinorejo. Znani podatki o prednikih na naši kmetiji segajo že v leto 1700. Približno leta 1960 so nato z organiziranim odkupom mleka na kmetiji začeli povečevati stalež molznih krav. To so začeli že stari starši, nato moja oče in mama, leta 2011 sem kmetijo prevzel jaz. Od takrat stalež molznih krav nenehno povečujemo. V to smo kmetje na nek način prisiljeni – ali mirujemo ali gremo naprej. Če hočemo biti v tržnem gospodarstvu vsaj za silo konkurenčni, se moramo namreč temu prilagoditi.

Katere pasme goveda imate na kmetiji?

Ker se na kmetiji ukvarjamo z mlečno proizvodnjo, imamo krave molznice in drugo plemensko živino. Naša čreda trenutno obsega približno sto glav živine. Naša osnovna pasma goveda je sivka – rjava pasma, ki je najbolj znana za to regijo. Sčasoma smo začeli dodajati črno-bele pasme, ki veljajo za ene bolj primernih za te pogoje reje, saj ob polni podpori dajo največ mleka. Imamo še nekaj krav pasme jersey, ki je precej manjša pasma, a glede na svojo težo prednjači po mlečnosti. Najprej smo mislili, da se zaradi manjše velikosti ne bodo vključile v to raznoliko čredo, a so se izkazale za izjemne in zdaj jih je vedno več.

Po prevzemu kmetije ste se začeli resneje ukvarjati tudi z njeno optimizacijo. Zakaj ste se odločili za gradnjo novega hleva?

Najprej smo prizidali star hlev, v katerem niso bile najboljše razmere za rejo. Po nekaj poskusih smo se odločili, da bomo zgradili nov hlev. Pogoj je bil uspeh pri kandidiranju za sredstva na razpisu. Ker smo bili uspešni, smo poleti 2023 začeli gradnjo novega hleva, ki smo ga dokončali maja 2024. Nov hlev smo zgradili predvsem zato, da bi v njem optimizirali delovne procese. Nevzdržno je bilo namreč fizično obvladovati toliko ročnega dela. Tudi oče in mama sta vedno težje delala, čeprav mi še vedno ogromno pomagata. Preveč dela je botrovalo k temu, da smo novogradnjo povsem prilagodili za robote. V hlevu imamo tako zdaj robote za molžo, za potiskanje blata in za potiskanje krme.

Andraž Purg

Kaj je pretehtalo pri odločitvi, da ste se odločili za avtomatizirano molžo?

Robot za molžo nam olajša veliko fizičnega dela. Ko se krava navadi nanj, robot tudi zanjo predstavlja veliko prednost, saj se najbolj približa naravnemu stanju krav. Tudi krave, ki dojijo telička, dojijo večkrat dnevno in tako je tudi pri teh robotih. Krave se lahko molzejo tudi petkrat dnevno. S tem je boljše njihovo zdravje, ni jim treba nositi toliko mleka v sebi, večkrat dobijo tudi krmilo. Robot, ki opravlja molžo, ob tem meri tudi ogromno značilnosti – od maščob, beljakovin v mleku, somatiko – in s tem sproti ugotavlja zdravje vimen in krave.

Poleg tega imajo krave na sebi tudi pametne ovratnice z odzivniki, ki ugotavljajo njihovo gibanje, količino hranjenja, počitka ter ves čas merijo njihovo odstopanje. Program to ves čas spremlja in nas v primeru odstopanja opozarja, da moramo ukrepati. Pomembno je, da je robot za molžo tudi redno servisiran, po nekem številu molž serviser opravi tudi večji servis.

Kako so se krave navadile na robota za molžo?

V starem hlevu smo imeli prej vezano rejo in mlekovod. Ko so prišle krave v nov hlev, niso znale dati glave niti čez krmno pregrado. Robot jim je bil povsem nov svet. Ne samo njim, tudi nam. Tudi mi smo se učili in se še vedno učimo. Prvi dan, dva je bilo izjemno stresno, da smo krave dobili v robota, da so ugotovile, zakaj gre … Vse se je namreč svetilo in jim je bilo tuje, zato so se na začetku bale. Ko so se enkrat navadile, je šlo brez težav. Notri jih namreč privabljajo krmila. Že po mesecu smo imeli z večjo čredo z več kravami molznicami manj dela kot v starem hlevu.

Andraž Purg

Se avtomatiziran proces molže odraža tudi na mlečnosti?

Seveda. Robot meri veliko značilnosti in ves čas ima bazo, ki primerja, koliko ta odstopa od prejšnjega dneva, meri tudi, koliko krmila jim sproti spušča. Povprečna mlečnost je približno 35 litrov na kravo na dan. Z vsemi temi podatki, ki jih imamo zdaj na voljo, bistveno lažje spremljamo proizvodnjo, ki smo jo zdaj dvignili za skoraj enkrat.

Naložba se vam je torej zelo splačala.

Zagotovo, saj smo zelo razbremenjeni, hkrati dosegamo višjo proizvodnjo. Res je, da se je bilo treba naučiti veliko novega, saj so nam, kmetom, ki nismo toliko v računalniških vodah, programske opreme tuje. Veliko je tudi podatkov, ki jih moraš znati razbrati. In čeprav sem na začetku mislil, da tega ne bom nikoli znal, sem se postopoma navadil. Ko smo na kmetiji iskali ponudnika robota, smo bili zelo pozorni tudi na to, da ima na voljo 24-urni servis. Če se robot ustavi zgolj za dve uri, je to lahko že kritično, odvisno od tega, koliko živali ga uporablja. Zelo pomembno je, da je servis takoj na voljo, čeprav lahko serviserji napake večinoma odpravijo kar na daljavo s pomočjo računalnika.

Kam izvažate največ mleka?

Že skoraj od začetka mleko oddajamo Govedorejskemu poslovnemu združenju (GPZ). Z njim smo zelo zadovoljni, saj njihov način dela ni tako ozkogleden kot pri tradicionalnem slovenskem zadružništvu, temveč ima širši pogled in predstavlja konkurenco drugim zadrugam v regiji.

Andraž Purg

A odkupna cena mleka upada. Kaj menite, da je vzrok za to?

Odkupna cena mleka je takšna, kot je na svetovnem in evropskem trgu, in trenutno znaša od 40 do 43 centov na liter. Trenutno je poplava mleka, saj ga je preveč. To lahko povežemo z geopolitičnimi in s političnimi pretresi po svetu, ki so povezani tudi s prehrano. Nekateri tokovi, v katerih so bile tržne poti tudi za mleko in mlečne izdelke, so ukinjeni. Decembra oziroma že nekoliko prej so začele cene padati. Govori se, da bo v nekaj mesecih prišla kar velika kriza, saj viška mleka praktično ni kam dati. Ves čas so vzponi in padci, na to smo na nek način tudi pripravljeni in smo to upoštevali tudi pri izračunu gradnje hleva. Če bi bil to daljši pojav, pa ne vem. Mi bomo še verjetno zdržali, a pri manjših ali starejših kmetih bo po mojem mnenju prišlo do velikega upada. Vsaj kar zadeva tržno zanimiva področja, predvsem mleka in mesa.

Ob avtomatizaciji molže ste se odločili posodobiti tudi sistem čiščenja hleva. Kako deluje robot za odvoz blata po hodniku?

Že pri novogradnji smo iskali rešitve, kakšen sistem bomo vzpostavili v hlevu – rešetke, pehala ali robota. Že zaradi amoniaka nisem bil velik pristaš rešetk in jam pod kravami, saj se mi zdi pomembno, da gre blato čim prej iz hleva. Pehala pobirajo samo ravne linije in bi mrtvi koti ostali neočiščeni, kar pomeni, da bi to spet morali reševati z rešetkami, dodatnimi kanali ali z ročnim delom, ki se ga izogibamo, saj imamo dnevno še 15 ur drugega dela. Naposled smo se odločili za robota, ki pobira in odvaža blato po celem hlevu ter ga odlaga na neko mesto, od koder gre potem v laguno oz. jamo. Kravam je bil najprej zelo zanimiv, nekoliko so se ga tudi bale, a zdaj ga niti ne opazijo več.

Andraž Purg

Prav tako imate še enega večjega robota, ki skrbi za potiskanje krme.

Res je, tega sem kupil rabljenega in je nekoliko starejši, a povsem v redu opravlja svoje delo. Krave med hranjenjem namreč vedno iščejo in prebirajo hrano, kar je v njihovi naravi. Krmo zato vedno odmikajo in ko nismo imeli stroja, smo šli enkrat na uro v hlev ter jim krmo potisnili bližje. Zdaj to opravlja stroj, ki ima tri proge, kar nam močno olajša delo.

Andraž Purg

Kljub temu vam dela ne zmanjka. Kateri so po vašem mnenju največji izzivi kmetovanja na visokogorskih terenih?

Kmetovanje na visokogorski kmetiji, ki je na območju z omejenimi dejavniki, nam predstavlja velik izziv za pridelavo kakovostne krme za naše govedo. Delo zaradi strmih terenov, krajše vegetacijske dobe, posebnega podnebja in v našem primeru tudi zaradi apnenčaste podlage zahteva veliko truda. Strošek pridelave na gorskih območjih je zato neprimerno višji kot v dolini. Ker obdelovalne površine ves čas širimo, nam to vzame veliko ur dela, prav tako potrebujemo veliko posebnih dražjih delovnih strojev.

Marsikdo nam reče, da smo malo čez les, da se lotevamo tako velikega kmetovanja, a tega smo navajeni, zato se za to tudi trudimo, da nam ob pravih pristopih lahko vsaj nekaj tudi ostane. Ni veliko kmetov, ki bi lahko rekli, da s tem veliko zaslužijo. Vse, kar zaslužimo, namreč takoj vlagamo nazaj. Žal je za kmete danes nujno, da spremljajo in se prijavljajo na razpise, ki so pri večjih zadevah danes nujnost. Žal je vse stvar politike. Ne bojimo se vremena, pravzaprav ničesar, le politike.

Menite, da je na višje ležečih kmetijah zaradi težkih pogojev optimizacija dela edina rešitev?

Sam pri sebi vem, da je bila optimizacija eden od pogojev, da lahko nadaljujemo svoje delo. Če izračunamo, da bi ob takšnem obsegu krav morali biti v molzišču tri do štiri ure dnevno, lahko ta čas zdaj izkoristimo za drugo delo. V mojem primeru je bila to nujna in edina pravilna odločitev. Dejstvo je, da če se ne bi odločili za optimizacijo, bi postopoma začeli zmanjševati rejo, saj ne bi bilo fizično vzdržno in bi verjetno morali vire dohodka iskati drugje.

Andraž Purg

Nameravate nadaljevati vpeljavo pametnih rešitev na kmetiji?

Menim, da je razvoj kmetije proces, ki ga nadaljuje vsaka generacija. To, kar smo vpeljali do zdaj, še zagotovo ni konec celotnega razvoja. V tem trenutku smo zadovoljni s stanjem, kakršno je, ko bo priložnost in bomo pripravljeni, bomo šli naprej še z drugimi stvarmi. Vse z namenom, da zmanjšamo in poenostavimo fizično delo ter da so boljši pogoji za rejo živali boljši. Pomembno je namreč, da je v razvoj vključena tudi dobrobit živali, ki se nam posledično vrača s proizvodnjo.

Andraž Purg