Slovenija je med 12. in 15. marcem prvič v zgodovini gostila Svetovno gozdarsko prvenstvo (World Logging Championship – WLC), najpomembnejše mednarodno tekmovanje v gozdarstvu. Na Hipodromu Šentjernej na Dolenjskem se je pomerilo 107 tekmovalcev iz 21 držav.

Prvenstvo je zaznamoval izjemen uspeh slovenske reprezentance, ki je osvojila deset medalj. Med zmagovalci je bil tudi študent prvega letnika magistrskega študija gozdarstva Florjan Felicijan, ki je v kategoriji U24 osvojil dve drugi in eno tretje mesto. Drugi mesti je osvojil v disciplinah zasek in podžagovanje ter kleščenje, tretje mesto v disciplini menjava verige in obračanje letve.

Osebni arhiv

Doma iz kmečkega okolja

Florjan Felicijan prihaja iz vasi Buce blizu Kozjeka. Gre za kmečko okolje. Pravi, da doma nimajo kmetije, a imajo nekaj gozdov, iz katerih pridobivajo predvsem les za kurjavo. Gre za fanta, ki se je že v mladih letih oziroma že v osnovni šoli odločil, da bo gozdar. 

SIDG

Navdušil ga je sosed

»Za poklic gozdarja sem se odločil, ko sem začel hoditi v osnovno šolo. Zanj me je navdušil sosed, ki ga je opravljal. Nekajkrat sem bil z njim v gozdu pri delu, kar me je zelo navdušilo in tako pritegnilo, da od takrat nisem pomislil na nobeno drugo stvar več, kar zadeva nadaljnjo smer šolanja. Pri tem sem imel tudi popolno podporo družine,« začenja svojo pripoved mlad gozdar, ki ob tem doda, da imajo skoraj vsi njegovi sosedi v domačem kraju gozd, saj je okolje, v katerem živijo, zelo gozdnato.

Privlači ga delo v gozdu

»Najbolj me v gozdarstvu privlači delo v gozdu, na primer sečnja in spravilo lesa, delo z različnimi gozdarskimi stroji, različne tehnike spravila lesa, od klasičnega spravila do spravila z gozdarsko žičnico. Ta dela zaradi izjemne zahtevnosti in nevarnosti uvrščamo med najtežje poklice nasploh, zato menim, da mi bo nadaljnje šolanje pri izbiri poklica koristilo,« pravi Florjan, ki se izobražuje na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Osebni arhiv

Prvi mentorji

Prvih gozdarskih veščin se je naučil od lokalnih gozdarjev – sosedov. Kasneje je znanje pridobival pri vrhunskih gozdarjih učiteljih, ki so ga učili v srednji gozdarski šoli v Postojni. »Pri izbiri študija po končani srednji šoli nisem imel težav, saj sem že v četrtem razredu osnovne šole vedel, da želim postati gozdar. Tudi srednjo šolo sem imel že izbrano. Pot sem nadaljeval oziroma jo še nadaljujem na Biotehniški fakulteti v Ljubljani,« pravi dobitnik medalj na nedavnem svetovnem gozdarskem prvenstvu v gozdarstvu v Šentjerneju.

SIDG

Znanje želi nadgraditi

»Prek študija sem znanje nadgradil, hkrati sem hotel pridobiti še več znanja o gozdarstvu, ki mi bo še kako koristilo. To mi bo po končanem šolanju tudi odprlo več možnosti glede zaposlitve,« pove in doda, da so mu pri študiju gozdarstva pri srcu terenski dnevi in terenski pouk. Všeč sta mu tudi razgibanost in širina študija gozdarstva, pri katerem se naučijo še veliko drugih stvari, ki so povezane z gozdom ali gozdarstvom. Študij gozdarstva ima po njegovem pripovedovanju veliko praktičnih vaj oziroma terenskih dni.

Treniral že v srednji šoli

Za tekmovanja je začel trenirati v šolski ekipi srednje gozdarske šole v Postojni, in sicer v tretjem letniku. A so nato zaradi epidemije covida tekmovanja odpadla. Resneje je spet začel trenirati tri leta kasneje, ko se je udeležil tudi prve tekme – državnega prvenstva v Kočevju leta 2022.

»V Sloveniji so predvsem tekmovanja na lokalni in državni ravni. Na njih tekmujemo profesionalci, a tudi lastniki gozdov. Tekmujemo v petih različnih disciplinah. Tudi ekipno, vsako ekipo sestavljajo trije tekmovalci. Discipline, v katerih tekmujemo, si sledijo po vrstnem redu: menjava verige in obračanje letve, kombiniran rez, precizni rez, simulacija podiranja drevesa ter kraljeva disciplina kleščenja. Glavni organizator tekmovanj pri nas je podjetje SiDG (Slovenski državni gozdovi), tekmovanja organizirajo tudi društva lastnikov gozdov. Tekmovanja so tudi priložnost za druženje in izmenjavo novih znanj in informacij.«

##ARTICLE-1888642##

Letno na treh tekmovanjih

V povprečju letno sodeluje na treh tekmovanjih. »Največji uspeh sem dosegel leta 2024, ko sem postal državni mladinski prvak, leto kasneje še mladinski podprvak. Tudi na drugih tekmah sem dosegal vrhunske rezultate, ti so me pripeljali do slovenske reprezentančne ekipe za letošnje svetovno prvenstvo. Seveda med največje dosežke do zdaj lahko štejem domače svetovno prvenstvo, na katerem sem poleg ekipne štafetne medalje osvojil še tri posamične medalje v razredu do 24 let.« V Nemčiji se je udeležil mednarodnih priprav za svetovno prvenstvo v Šentjerneju, ki ga je organiziral vodilni nemški proizvajalec motornih verižnih žag in gozdarske ter vrtne opreme.

Vrhunsko izpeljano prvenstvo

Z veseljem se spominja nedavnega svetovnega prvenstva v Šentjerneju: »Lahko rečem, da je bilo svetovno prvenstvo vrhunsko organizirano in na najvišji svetovni ravni. Velika zahvala gre glavnem organizatorju SiDG, vsem sodnikom in prostovoljcem. Tekmovanje je trajalo tri dni, saj se nas je na tekmovalnem poligonu pomerilo kar 107 tekmovalcev iz 21 držav, med nami so bile tudi predstavnice nežnejšega spola."

Za dobro voljo in nasmejane obraze je poleg vrhunskih rezultatov poskrbelo tudi sončno in toplo vreme. Po končanem študiju želi ostati v gozdarstvu, saj ga delo z gozdom navdušuje in veseli. In doda, da je zanimanje za študij gozdarstva pri nas med mladimi iz leta v leto večje.

##ARTICLE-1886628##

Slovenija – dežela gozdov

»Slovenija ima edinstvene in neprecenljive gozdove, za kar se lahko zahvalimo vrhunskim gozdarskim strokovnjakom v preteklosti,« pravi. Ker našo državo prekriva skoraj šestdeset odstotkov gozda, je pomembno, da z njim preudarno gospodarimo, ga negujemo ter skrbimo zanj, do bo takšen ali celo boljši tudi za prihodnje generacije, je prepričan.

»Živimo v času podnebnih sprememb, naravnih ujm. Zdravi in odporni gozdovi jih močno blažijo, zato moramo poskrbeti za njih tako, da bodo oni lahko pomagali nam. Na srečo imamo v Sloveniji priznane izobraževalne ustanove, iz katerih prihajajo vrhunski gozdarji. Gre za strokovnjake, za katere menim, da bodo z vsemi državljani ohranili gozd oziroma naravo vsaj takšno, kot jo imamo danes,« še doda ob koncu.