Hmeljarji, ki letos obdelujejo približno 1.500 hektarjev površin, kar je 120 hektarjev manj kot lani, so morali zaradi višjih temperatur v zadnjih dveh mesecih hitreje stopiti v hmeljišča in prilagoditi ritem opravil hitrejšemu razvoju rastlin.

Razmere na trgu hmelja ob tem ostajajo zelo zahtevne, opozarja specialist za hmeljarstvo iz KGZ Celje Blaž Dimec. Kot poudarja, je svetovni trg nasičen s hmeljem, saj pivovarska industrija beleži upad porabe piva, obenem so se hmeljarjem nakopičile zaloge iz preteklih let.

Andraž Purg

##ARTICLE-1892675##

Manj obdelovalnih površin kot lani

Hmeljarji so nasade že kultivirali in izvedli reze hmelja. Trenutno končujejo napeljave vodil v hmeljiščih. Po napeljavi vrvic bosta sledila prvo čiščenje in navijanje poganjkov, pri čemer bodo morali najprimernejše mlade poganjke ročno usmeriti na vodila. V naslednjih tednih jih čakajo še okopavanje, osipavanje za utrditev koreninskega sistema in dognojevanje, hkrati se že začenja obdobje pospešenega spremljanja nasadov zaradi varstva pred škodljivci in boleznimi.

Andraž Purg

Po trenutnih podatkih letos hmelj pokriva približno 1.500 hektarjev površin, kar je manj kot lani, ko je bilo v enakem obdobju registriranih približno 1.620 hektarjev. Po besedah Blaža Dimca so razlogi za zmanjšanje predvsem ekonomske narave in so povezani s trenutnimi zaostrenimi razmerami na trgu. A številka še ni povsem dokončna, saj imajo kmetije še vedno odprto možnost urejanja registra svojih površin.

##ARTICLE-1820583##

Brez tujih delavcev ne gre

Ker hmeljarska panoga ostaja močno odvisna od sezonske pomoči, hmeljarjem pri delu v hmeljiščih tudi letos pomagajo tuji delavci. »Dela, kot sta napeljava vodil in ročno usmerjanje poganjkov, so izrazito delovno intenzivna in jih brez tuje delovne sile ni mogoče izvesti v ustreznih rokih,« je poudaril Dimec in dodal, da se kljub vremenskim razmeram v zadnjih tednih, ki so omogočile dober začetek del, kaže izziv pomanjkanja vlage v tleh.

##ARTICLE-1839994##

»Čeprav je v zadnjih dneh padlo nekaj dežja, kar je nekoliko osvežilo zgornji sloj tal, je v globini še vedno prisoten velik primanjkljaj vlage. Površinski sloj se ob toplem vremenu in vetru hitro izsušuje, pomanjkanje vlage se še posebej izrazito pozna na lažjih, prodnatih tleh,« je pojasnil Dimec in poudaril, da se zato nekateri hmeljarji že odločajo za zgodnje namakanje, da bi rastlinam zagotovili potrebne pogoje za enakomeren zagon rasti že na začetku sezone.

Andraž Purg

Majhno povpraševanje po hmelju

Ker je svetovni trg trenutno nasičen s hmeljem, razmere ostajajo zelo zahtevne, poudarja Dimec, ki pojasnjuje, da je povpraševanje po prostih količinah hmelja majhno, kar potiska cene navzdol in pridelovalce postavlja v nezavidljiv finančni položaj. Ob tem so se v zadnjih letih močno zvišali tudi stroški pridelave, kar pritiska na ekonomičnost kmetij. Največji vpliv imajo cene energentov, gnojil, fitofarmacevtskih sredstev in seveda stroški delovne sile. Ker so tržne cene hmelja v zadnjem obdobju nizke, pogosto izkupiček pade pod prag dejanskih proizvodnih stroškov, je pojasnil sogovornik.

Hmeljarji so zelo previdni tudi pri uvajanju novih sort. Po besedah Dimca izbiro sort v največji meri še vedno narekuje trg oziroma povpraševanje pivovarske industrije, šele nato podnebne spremembe. »Čeprav so strateški cilji usmerjeni v razvoj in uvajanje sort, ki bi bile odpornejše na sušo, vročino in bolezni, se hmeljar za zamenjavo ali nov nasad odloči le takrat, ko ima za neko sorto zagotovljen trg in stabilen odkup. Podnebna odpornost je torej pomemben dolgoročni cilj, vendar v praksi ekonomska vzdržnost prva določa sortno strukturo na kmetijah.«

Andraž Purg

Tehnologija v nasadih?

Nepogrešljiv del sodobne pridelave hmelja ob tem vedno bolj postaja digitalizacija, ki jo hmeljarji v hmeljišča uvajajo postopoma in premišljeno. Tehnologijo v nasade vključujejo predvsem s pomočjo napredne senzorike in sistemov za natančnejše spremljanje okoljskih dejavnikov, kot so vlaga v tleh in specifične mikroklimatske razmere, pojasnjuje Dimec.

##ARTICLE-1893413##

»Ti podatki hmeljarjem omogočajo boljše načrtovanje namakanja in optimizacijo varstva rastlin, kar vodi k večji učinkovitosti porabe virov in boljšemu obvladovanju naravnih tveganj. Digitalizacija tako ne spreminja le načina dela na terenu, temveč predvsem način, kako hmeljarji analizirajo podatke za pametnejše odločanje pri pridelavi,« je poudaril.

##ARTICLE-1893453##

Čeprav je povpraševanje po hmelju trenutno majhno, Slovenija kljub tržnim in podnebnim izzivom ostaja ključna igralka v tej panogi, saj prispeva približno tri odstotke svetovne pridelave. Kakšna bo letošnja letina, še ni znano. Zanjo bodo odločilni vremenski pogoji v prihodnjih mesecih, torej dovolj vlage v tleh ter odsotnost spomladanskih pozeb, ki bi lahko prisilile rastlino v ponovno odganjanje, kar bi jo dodatno izčrpalo in povzročilo zakasnitev, ki nakazuje na slabši pridelek. Ključno bo tudi uspešno varstvo pred peronosporo v primeru povečane vlage, je še dodal Dimec.