Zakonca Petra in David zasadila 2,5 hektarja pistacij
Toda kot ugotavlja David Voršič iz Sv. Jurija ob Ščavnici, ki ima z 2,5 ha največji nasad pistacij pri nas, so pistacije v nasprotju z zapisi na spletu izjemno zahtevni lupinarji.
Zakonca Petra in David Voršič v Kraljevcih, v zaledju Blaguškega jezera v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, gojita pet hektarjev leske, na Goričkem v Markovcih še 20 hektarjev, oboje na ekološki način. Pred dobrimi tremi leti pa sta na dveh zemljiščih na Goričkem sklenila, da poskusita s pistacijami.
##ARTICLE-1921444##
Mandlji ali pistacije?
"Ukvarjava se z lupinarji in pri teh sva želela ostati. V Sloveniji je nasadov oreha že precej, zato sva tehtala med mandlji in pistacijami. Mandlji naj bi bili podvrženi neozdravljivim boleznim fitoplazme, obenem je zemlja na predvidenih parcelah za nasad peščena, manj kakovostna. Glede na informacije, ki sva jih imela, sva sklenila, da poskusiva s pistacijami. Naročila sva 400 sadik, pustila dodatni medvrstni prostor, saj nisva vedela, kaj naj pričakujeva. Po treh letih ugotavljava, kje sva naredila napake in da zapisano na spletu oz. pridobljene informacije v več točkah ne držijo," priznava Voršič.
##ARTICLE-1920151##
Rast je počasna, velik je tudi osip dreves; medtem ko jim morda še ustrezajo nižje temperature pozimi, jim nikakor ne prizanašajo hladni pomladni šoki. "Od prvih sadik, ki sva jih uvozila iz Španije, jih je ostala zgolj polovica. Morda tudi zato, ker sadike niso bile prilagojene na naše podnebje," sklepa David.
Ob tem pa opozarja, da pistacija vsaj prva leta potrebuje veliko vode. "Če ne zalivaš, se posuši," pove ter dodaja, da ima tudi pistacija rada kakovostno zemljo. Pridelka v treh letih še ni bilo, tudi prihodnje leto ga še ne pričakujeta, a kaj drugega kot vztrajati in čakati na pridelek, jima ne preostane.
##ARTICLE-1397468##
Največji pridelki šele po 20 letih
In čakala bosta še vsaj kakšno sezono, kajti pistacija v polno rodnost preide šele v sedmih do desetih letih, največji pridelek pa daje pri približno dvajsetih letih. "Treba je poudariti, da pistacija rodi samo vsako drugo leto in da je zanjo značilno zelo veliko nihanje v količini pridelka," opozarja Klančarjeva, specialistka za vinogradništvo in oljkarstvo na KGZ Nova Gorica.
Obenem pa strošek sadik nikakor ni zanemarljiv. Stroški so sicer odvisni od starosti sadike, torej velikosti, pa tudi uvoznika. Po podatkih s spleta pa je cena sadike okrog 38 evrov, kar je potrdil tudi Voršič. Ob tem pa je treba zasaditi najmanj dve sadiki – eno žensko in eno moško rastlino, slednja naj bi zadostovala za oprašitev osmih ženskih rastlin, pove sogovornik.
##ARTICLE-1838118##
Na srečo za zdaj večjih težav s škodljivci in boleznimi pri pistacijah ni, a kot poudarja Klančarjeva: "V Sloveniji imamo zelo malo nasadov pistacije in zato tudi izkušenj z nekimi boleznimi oz. škodljivci nimamo veliko. Težave se pojavljajo predvsem zaradi zastajanja vode v tleh ter zaradi nenadnih nizkih temperatur v jeseni."
Največje proizvajalke pistacij so ZDA (predvsem država Kalifornija), Iran in Turčija, ki pridelajo 96 % svetovne proizvodnje. Nasprotno je največja uvoznica pistacije Evropa, posebej Nemčija, ki ima najvišjo potrošnjo pistacij. Med uvoznicami izstopata tudi Španija in Italija, ki imata sicer tudi svojo pridelavo, a slednja ne zadošča niti domačemu povpraševanju.