Ob že znanih težavah (nizke odkupne cene, škoda po divjadi, umeščanje v prostor) in za nameček še letošnji slabi letini je zato Ivan Brodnjak, ki se je na čelo sindikata zavihtel spomladi, slikovito dejal: "Zaradi vseh težav v kmetijstvu bi kmetje potrebovali rdeči telefon za direktno komuniciranje z državo."

##ARTICLE-1920144##

Številni kmetje oz. družine se bodo letos borili za preživetje. Vremenske neprilike so ponekod povsem uničile letino, drugod povzročajo škodo v obsegu, ki od kmetov zahteva dokup krme v že tako zahtevnih ekonomskih razmerah. Odgovora, kako naprej, ni. Kmetijsko ministrstvo napoveduje izplačilo pomoči, a šele po lanski suši. Za sprejem drugih ukrepov, ki bi jih lahko kot pomoč sprejeli za kmete v letošnjem letu (na primer nižje plačilo prispevkov, predlog po znižanju zakupnin), pa pravijo, da še niso izpolnjeni pogoji. Številni ob tem pomislijo tudi na zavarovanje posevkov, ki je v Sloveniji še vedno skromno, ter na v ekstremni suši večkrat omenjeno namakanje.

##ARTICLE-1921220##

Država naj uvede subvencije za premije

Država sofinancira 70 % zavarovalne premije kmetijskih pridelkov, a ne za riziko suše, ki je podobno kot leta prej tudi letos povzročila največjo škodo. Za zavarovanje suše, ki je torej v celoti na plečih kmetov, pa se odločajo zgolj posamezniki. Tako je bilo pri edini specializirani kmetijski zavarovalnici letos za riziko suše zavarovanih le 13.634 hektarjev, na primer zgolj z žiti kmetje zasejejo okrog 90.000 hektarjev njiv. Torej kmetje proti suši zavarujejo le desetino poljščin.

Osebni arhiv

V manjšini kmetov je Matej Šmigoc iz Muretincev, ki obdeluje 95 hektarjev površin, redi plemenske svinje z zaključeno rejo, piščance za končne potrošnike ter purane. Glede zavarovanja pa je jasen: "Toča leta 2019 nas je streznila, zato imamo odtlej vse površine zavarovane proti toči, poplavi, viharju in suši, ker imamo poljščine na lažjih tleh, ter riziko ponovne setve. Višina paketne premije je okrog 60 evrov po hektarju, v tej ceni je že upoštevana subvencija države za rizike, ki jih država financira. Če letos ne bi imeli površin zavarovanih za primera toče in suše, bi morali kmetijo zapreti." Obenem pa poudarja, da so zavarovalne vsote prenizke, torej da je razkorak med tržno ceno, ki bi jo na primer koruza dosegla, in povračilom prevelik.

##ARTICLE-1898484##

Kmetje se bojijo višjih premij

Direktor slovenske podružnice Agro zavarovalnice Bojan Bratkovič pa je že na pragu poletja dejal, da bi morala država subvencionirati tudi riziko suše, saj bi to pomenilo pocenitev premije ter spodbudilo zanimanje za zavarovanje. Kajti dejstvo je, da se premije za zavarovance s slabim škodnim rezultatom, in takšnih zavarovancev bo iz leta v leto več, višajo.

"Medtem ko smo letos za zavarovanje 95 hektarjev površin odšteli dobrih 5.000 evrov, že sedaj vemo, da bo prihodnje leto premija vsaj za tisočaka višja," dodaja Šmigoc. O namakanju pa je poljedelec in živinorejec dejal, da si namakalni sistem želi, a žal te možnosti nima.

##ARTICLE-1891233##

Letošnja suša in nadpovprečno visoke temperature so po prvih ocenah službe kmetijskega svetovanja pri KGZS najbolj prizadele travinje v hribovitih območjih, koruza naj bi bila poškodovana med 50 in 100 %, za 30 do 50 % je zmanjšan pridelek tudi pri namakanih zelenjadnicah. S konkretnejšo finančno oceno škode ne razpolagajo. Tako bo konec meseca znana šele škoda po toči, za katero je sedaj potekal popis, za sušo bodo podatki na voljo še kasneje.

Kmetje se s sušo (v denarnicah) soočajo že 25 let

Več v Štajerskem tedniku