Svet24
Slika
Okrasni

Spomini na dišeča potovanja po Evropi

Liljana Jantol Weber
12. 6. 2025, 06.00
Posodobljeno
09:05
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Dišeči naslovna-jun25.jpg
Shutterstock
Dišeča potovanja

Pomirjujoč vonj sivke nas v hipu popelje na vijoličaste poljane južne Francije, zeliščna aroma rožmarina pa prikliče spomin na zasaditve ob starih kamnitih hišah sredozemske obale. Če smo kdaj spomladi obiskali Andaluzijo, nam je gotovo ostal v spominu sladkobni vonj cvetov pomarančevca. Steklenička rožnega olja, ki jo skrbno hranimo v predalu nočne omarice, pa nas znova in znova spomni na razkošno dišavo prostranih bolgarskih nasadov damaščanske vrtnice.

PREBERITE TUDI:

##ARTICLE-1824360##

##ARTICLE-1823140##

Dišeči1-jun25.jpg
Shutterstock
Pri ustvarjanju romantičnega vzdušja je rožni lok odlična izbira, saj s svojo vertikalno strukturo poudari vhod v vrt, obenem omogoča oporo bujno cvetočim vzpenjavim dišečim vrtnicam.

Od trdoživega osata do dehtečih šmarnic

Nekatere cvetlice so še prav posebej tesno povezane z določenimi kraji. Mnoge so del ljudske tradicije, nekatere pa so celo uradno priznane kot narodni simboli. Podobno kot ima v tradicionalni slovenski kulturi posebno mesto nagelj, ki simbolizira ljubezen, pogum in ponos, imajo tudi drugod po Evropi nekatere dišeče rože poseben pomen.

Dišeči3-jun25.jpg
Shutterstock
Šmarnice sadimo v senčnih predelih vrta pod drevesa in grmovnice, kjer bodo v pogojih, podobnih njihovemu naravnemu rastišču ob gozdnih robovih, ustvarjale goste dišeče preproge.

Rdeča vrtnica denimo predstavlja narodni simbol Anglije, trdoživi osat pa ponosno uteleša škotsko vzdržljivost. Stilizirana perunika, znana kot fleur-de-lis, je zgodovinski simbol francoske monarhije, danes prisoten predvsem v umetnosti in oblikovanju, šmarnica pa je od leta 1967 uradni nacionalni cvet Finske, ki s svojo nežno lepoto simbolizira upanje in neodvisnost finskega naroda.

Nepozabni vonji lesnatih rastlin

Dišeče spomine na naša potovanja poleg cvetlic budijo nekatere drevesne in grmovne vrste. Lipa s svojim medenim vonjem cvetov prikliče spomin na sprehode po starodavnih mestnih ulicah srednjeevropskih mest, kot so Praga, Dunaj in Ljubljana, prav tako nas na številne destinacije srednje in vzhodne Evrope spomnijo dišeče bele krošnje bezgovih cvetov.

Dišeči6-jun25.jpg
Shutterstock
Kompaktna, nizko rastoča oblika bora Pinus mugo var. pumilio predstavlja odlično rešitev za skalnjake, vrtne brežine in obrobe, saj s svojo počasno rastjo in visoko odpornostjo na sušo, vetrove in nizke temperature omogoča trajno zeleno rešitev.

S svojim značilnim vonjem nas na posebna doživetja spomnijo tudi iglavci. Svež, smolnat vonj bora je sinonim za počitniško sproščenost ob morju, jelka in smreka z vonjem svojih iglic, mahu in vlažne zemlje obudita najlepše trenutke našega gorskega oddiha nekje v Alpah ali Skandinaviji, spomin na aromo brinovih jagod pa se pogosto skriva v avtohtonih jedeh in pijačah, ki smo jih okušali na svojih potovanjih – od sredozemskih marinad do alpskega žganja.

Dišeči4-jun25.jpg
Shutterstock
Sirup iz cvetov bezga, pomešan z vodo, je že od nekdaj priljubljena osvežilna poletna pijača marsikje po Evropi. Danes se uporablja tudi v koktajlih, sladicah, marinadah in kot aromatičen dodatek čajem.

Aromatični kotički potovalnih spominov

Vrtne zasaditve z dišečimi rastlinami, ki prebujajo spomine na naša pretekla potovanja po Evropi, so lahko posebna čutna in čustvena izkušnja. Glede na kraje, ki smo jih obiskali, lahko ustvarimo tematske zasaditve, ki jih za bolj osebno doživljanje dopolnimo z majhnimi tablicami, na katerih zapišemo ime kraja in letnico obiska.

Dišeči5-jun25.jpg
Shutterstock
Za podoživljanje poletnih spominov na obmorske kraje je na manjših vrtovih zelo primerna zasaditev aromatičnih rastlin v obliki zeliščne spirale, ki omogoča optimalno izrabo prostora ter ustvarja ugodne mikroklimatske pogoje za rast različnih sredozemskih vrst.
Dišeči7-jun25.jpg
Shutterstock
Tudi balkon ali terasa lahko postaneta prostor za obujanje potovalnih spominov. Pri zasaditvah aromatičnih rastlin, ki nas spominjajo na poletja nekje ob Mediteranu, lahko uporabimo posode iz krajev, ki smo jih obiskali.

Sredozemski kotiček, ki ga lahko oblikujemo kot zeliščno spiralo, zasadimo z aromatičnimi rastlinami, kot so sivka, rožmarin, timijan, origano, žajbelj in brin. V večje lonce, ki jih namestimo na sončne dele vrtne terase, lahko posadimo katerega od agrumov. Dodaten dišeči spomin na Mediteran pa bomo dosegli z zasaditvijo pokrovnega timijana na vrtne poti, tlakovane s kamni.

Na vrtove zahodne Evrope nas bo spomnil opojno dišeč rožni lok, ovit s katero od dehtečih vrtnic, ki smo jo občudovali na angleških ali francoskih vrtovih, senčni kotiček z rustikalno klopjo, nad katero dehtijo veje bezgovih cvetov in šmarnice pod drevesi, pa nas bo popeljal proti vzhodnim pokrajinam.

Dišeči2-jun25.jpg
Shutterstock
Gredica perunik Iris pallida bo vse tiste, ki ste spomladi obiskali okolico francoskega mesta Grasse, spomnila na slikovita polja perunik, katerih korenike so dragocena surovina za izdelavo vrhunskih parfumov.

Vonj po iglicah in smoli z naših gorniških potepanj nam lahko pričarajo pritlikavi iglavci, posajeni v dekorativne lonce, ali pa kamnita potka, obrasla z arniko in šentjanževko ter zelišči, kot so meta, materina dušica in rman, ki prikličejo spomin na topel planinski čaj, s katerim smo se okrepčali v kateri od alpskih koč.

Vreme

sun-bright

Trenutno

19 °C

Jasno

sobota, 14. 6

Jasno

15 / 29 °C sun-bright

nedelja, 15. 6

Delno oblačno

16 / 31 °C cloud-sun

ponedeljek, 16. 6

Delno oblačno

18 / 26 °C cloud-sun

© 2025 Svet24.si

Vse pravice pridržane.