Spomini na dišeča potovanja po Evropi

Pomirjujoč vonj sivke nas v hipu popelje na vijoličaste poljane južne Francije, zeliščna aroma rožmarina pa prikliče spomin na zasaditve ob starih kamnitih hišah sredozemske obale. Če smo kdaj spomladi obiskali Andaluzijo, nam je gotovo ostal v spominu sladkobni vonj cvetov pomarančevca. Steklenička rožnega olja, ki jo skrbno hranimo v predalu nočne omarice, pa nas znova in znova spomni na razkošno dišavo prostranih bolgarskih nasadov damaščanske vrtnice.
PREBERITE TUDI:
##ARTICLE-1824360##
##ARTICLE-1823140##

Od trdoživega osata do dehtečih šmarnic
Nekatere cvetlice so še prav posebej tesno povezane z določenimi kraji. Mnoge so del ljudske tradicije, nekatere pa so celo uradno priznane kot narodni simboli. Podobno kot ima v tradicionalni slovenski kulturi posebno mesto nagelj, ki simbolizira ljubezen, pogum in ponos, imajo tudi drugod po Evropi nekatere dišeče rože poseben pomen.

Rdeča vrtnica denimo predstavlja narodni simbol Anglije, trdoživi osat pa ponosno uteleša škotsko vzdržljivost. Stilizirana perunika, znana kot fleur-de-lis, je zgodovinski simbol francoske monarhije, danes prisoten predvsem v umetnosti in oblikovanju, šmarnica pa je od leta 1967 uradni nacionalni cvet Finske, ki s svojo nežno lepoto simbolizira upanje in neodvisnost finskega naroda.
Nepozabni vonji lesnatih rastlin
Dišeče spomine na naša potovanja poleg cvetlic budijo nekatere drevesne in grmovne vrste. Lipa s svojim medenim vonjem cvetov prikliče spomin na sprehode po starodavnih mestnih ulicah srednjeevropskih mest, kot so Praga, Dunaj in Ljubljana, prav tako nas na številne destinacije srednje in vzhodne Evrope spomnijo dišeče bele krošnje bezgovih cvetov.

S svojim značilnim vonjem nas na posebna doživetja spomnijo tudi iglavci. Svež, smolnat vonj bora je sinonim za počitniško sproščenost ob morju, jelka in smreka z vonjem svojih iglic, mahu in vlažne zemlje obudita najlepše trenutke našega gorskega oddiha nekje v Alpah ali Skandinaviji, spomin na aromo brinovih jagod pa se pogosto skriva v avtohtonih jedeh in pijačah, ki smo jih okušali na svojih potovanjih – od sredozemskih marinad do alpskega žganja.

Aromatični kotički potovalnih spominov
Vrtne zasaditve z dišečimi rastlinami, ki prebujajo spomine na naša pretekla potovanja po Evropi, so lahko posebna čutna in čustvena izkušnja. Glede na kraje, ki smo jih obiskali, lahko ustvarimo tematske zasaditve, ki jih za bolj osebno doživljanje dopolnimo z majhnimi tablicami, na katerih zapišemo ime kraja in letnico obiska.


Sredozemski kotiček, ki ga lahko oblikujemo kot zeliščno spiralo, zasadimo z aromatičnimi rastlinami, kot so sivka, rožmarin, timijan, origano, žajbelj in brin. V večje lonce, ki jih namestimo na sončne dele vrtne terase, lahko posadimo katerega od agrumov. Dodaten dišeči spomin na Mediteran pa bomo dosegli z zasaditvijo pokrovnega timijana na vrtne poti, tlakovane s kamni.
Na vrtove zahodne Evrope nas bo spomnil opojno dišeč rožni lok, ovit s katero od dehtečih vrtnic, ki smo jo občudovali na angleških ali francoskih vrtovih, senčni kotiček z rustikalno klopjo, nad katero dehtijo veje bezgovih cvetov in šmarnice pod drevesi, pa nas bo popeljal proti vzhodnim pokrajinam.

Vonj po iglicah in smoli z naših gorniških potepanj nam lahko pričarajo pritlikavi iglavci, posajeni v dekorativne lonce, ali pa kamnita potka, obrasla z arniko in šentjanževko ter zelišči, kot so meta, materina dušica in rman, ki prikličejo spomin na topel planinski čaj, s katerim smo se okrepčali v kateri od alpskih koč.