Čopaste lilije so botaniki vrsto let uvrščali v družino lilijevk, a so jih molekularni biologi na podlagi novejših genetskih raziskav združili s špargljevkami (Asparageceae).

PREBERITE TUDI:

##ARTICLE-1823399##

##ARTICLE-1821686##

Izvor in opis

Shutterstock

Rod Eucomis, ki izvira iz Južne Afrike, obsega trajne rastline, ki po svoji fiziologiji spominjajo na hijacinte – ko odcvetijo, zalogo hranil do naslednje sezone shranijo v podzemni čebulici. Le da te rastline pri nas cvetijo poleti in zgodaj jeseni. Rod obsega pet tetraploidnih in sedem diploidnih vrst, med katere spada tudi dvobarvna čopasta lilija (E. bicolor). Seveda hortikulturna industrija ponuja na trgu tudi številne sorte teh rastlin.

Shutterstock

Gojimo jih predvsem zaradi simpatičnih, ananasu podobnih gostih klasastih socvetij, nad katerimi je šop majhnih ovršnih listov. Pri vrsti E. bicolor so posamezni cvetovi zeleni, v cvetu je šest cvetnih lističev, ki so temno rdeče oziroma vijoličasto obrobljeni. Cvetovi so odprti več tednov in so v veliko srečo opraševalcev polni nektarja. Poleg privlačnih cvetov se rastlina lahko pohvali z zanimivimi, valovitorobimi listi, ki so dolgi do 30 centimetrov in rozetasto pritlični. Nenavadno socvetje se na še bolj nenavadnem pegastem steblu lahko dvigne do višine 60 cm.

Gojenje in nega

Ananasove lilije so otročje preproste za gojenje. Posadimo jih spomladi, sedem centimetrov globoko in 12 centimetrov narazen. Glede tipa tal niso izbirčne. Lahko jih sadimo na prosto v gredo ali posode. Tudi pri gojenju v posodah upoštevamo sadilno razdaljo. Za rast potrebujejo sončno mesto in vlažen, a dobro odceden substrat. Na polsenčnih in senčnih mestih bodo socvetja manjša in manj jih bo.

Shutterstock

Med poletnim rastnim obdobjem jih je treba obilno zalivati, zato je odcednost substrata ključna, da čebulice ne zgnijejo. V ta namen substratu primešamo perlit ali zdrobljeno opeko. Poleg rednega in obilnega zalivanja poleti bodo ananasove lilije hvaležne za redno dognojevanje. Za to delo nas bodo nagradile s svojimi spektakularnimi vizualnimi učinki. Dognojevanje se še posebej priporoča, če čebulice gojimo več let na istem mestu. To je mogoče, če imamo v vrtu primerno odcedna tla.

Shutterstock

Pri prezimovanju na prostem jim pomagamo z debelo plastjo zastirke iz listja ali suhe praproti. V težkih in ilovnatih tleh čebulice izkopljemo po tem, ko se cvetenje zaključi in listje oveni. Čez zimo jih shranimo v neogrevanem rastlinjaku. Ob robu matične čebulice vsako sezono zrastejo manjše, hčerinske čebulice, ki jih odstranimo in posadimo posebej, na ta način se čebulice vegetativno razmnožujejo. Lahko jih razmnožujemo tudi s semenom.

Uporaba

Shutterstock

Opisane čebulice so dobro odporne proti boleznim in ne dišijo srnjadi niti zajcem. Zaradi umirjene barvne kombinacije socvetij se ananasove lilije, zasajene v mešano zasaditev, lepo kombinirajo z nekaterimi trajnicami bolj živih barv. Primerne so tudi za gojenje na terasah in balkonih, saj imajo rade tople in sončne lege. Njihovi cvetovi, bogati z nektarjem, vendar neprijetnega vonja za nas, so magnet za opraševalce, še posebej za muhe.

Shutterstock

Meta Pivec Šepic