Toda država si odreže vsako leto večji kos pogače. V zgolj dveh letih so prispevki za dopolnilno dejavnost zrasli za 30 odstotkov, tudi zato, ker država tiste, ki se držijo pravil, za nagrado dvojno obremeni.

Največ nosilcev dopolnilnih dejavnosti izvaja strojne storitve, pluženje in vzdrževanje cest ter sečnjo in spravilo lesa. Te dejavnosti predstavljajo petino vseh registriranih dejavnosti. Nato sledijo predelava in konzerviranje sadja in zelenjave ter turistične kmetije. Med desetimi najpogostejšimi dejavnostmi pa ni npr. peke kruha, peciva, predelave mleka, čeprav je znanja in dobrot s tega področja veliko. Na območju ptujskega kmetijskega zavoda bi število kmetij, ki se ukvarjajo s predelavo mleka v okviru dopolnilne dejavnosti, lahko prešteli na prste, je jasna Mojca Čep, koordinatorka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na KGZ Ptuj.

##ARTICLE-1884878##

»Prireja mleka je intenzivno zahtevna dejavnost in na kmetijah, ki so specializirane za pridelavo mleka, pogosto zmanjka časa še za predelavo,« je pojasnila. Medtem pa se manjši kmetje zaradi stroškov opreme ali pa preprosto zaradi administracije ter višine prispevkov ne odločijo za registracijo dejavnosti.

Natovori konja, ki najbolj vleče

Politično leporečenje o podpori kmetijstva, dopolnilnih dejavnosti ter lokalne hrane se namreč konča ob izdaji položnic za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje in za zdravje ter varstvo pri delu, ki obsega 54,53 evra mesečno, ter dolgotrajno oskrbo v višini 6,43 evra. Plačila so oproščeni nosilci dejavnosti, ki so na kmetiji tudi zaposleni in iz tega naslova zavarovani. Medtem so ostali, torej upokojenci ali zaposleni v drugi dejavnosti, ki na domači kmetiji opravljajo dopolnilno dejavnost, zavezani k plačilu vseh prispevkov.

##ARTICLE-1886312##

Številni opozarjajo, da gre za dvojno obremenitev, dvojno plačilo, čeprav zaradi tega posameznik nima nobenih dodatnih ugodnosti. A na ministrstvu za solidarno prihodnost v dvojni obremenitvi ne vidijo zagate ali pa ne želijo razumeti problematike dvojnega financiranja.

Več v 14. številki Štajerskega tednika