Kmetje se tudi v luči iskanja prihrankov ozirajo preko meja Slovenije po semenskem materialu, a ne le zaradi cene, temveč prepričanja, da je avstrijsko seme kakovostnejše.

Pri nakupu semenskega materiala iz evropskih držav praktično ni omejitev, saj velja načelo prostega trga in se lahko seme neovirano trži na celotnem ozemlju EU, ne glede na to, katero podjetje ga prideluje ali trži (distribuira) v posamezni državi članici. Torej kmetje lahko seme kupijo tudi v sosednji Avstriji, kjer se po mnenju nekaterih prodaja kakovostnejše seme.

##ARTICLE-1094583##

To prepričanje je zasledil tudi Timotej Horvat, ki se do razlik v kakovosti sicer ni opredelil, zaznal pa je, da se slovenski kmetje soočajo s primesmi v kupljenih semenskih vrečah. "Zasledili smo primere, ko sta bila ječmenu primešana rž ali tritikala. Slednje je pomenilo, da kmetje ob naslednji setvi niso mogli uporabiti domačega semena, težave pa so tudi pri travnih mešanicah. Tako je travnim mešanicam dodana oljna ogrščica, ki verjetno ustreza dovoljenemu deležu nečistoč, vendar pa zaradi oblike in teže semena predstavlja pomemben del v končnem posevku. Zbornica in kmetijski zavodi kmete pozivamo, da če sumijo na nečistoče, naj se obrnejo na zavod ter naj po setvi spremljajo posevke, hranijo deklaracijo zaradi morebitnega dokazovanja."

##ARTICLE-1889461##

Semenski material iz tretjih držav, konkretno iz Srbije, se lahko uvozi le, če je enakovreden semenskemu materialu, pridelanem na območju držav EU, medtem ko uvoz semena žit iz Bosne in Hercegovine ni možen.

Po semena v tujino lahko, po škropiva ne

Več izveste v 13. številki Štajerskega tednika