Španski bezeg se na naših vrtovih pogosto znajde zaradi lepih in izjemno dišečih cvetov, ki v grozdih krasijo krošnjo drevesa ali grma. Spomladi ni le čudovit okras vrta za naše oko in dišeča grmovnica, ki nas s svojim omamnim vonjem premami že na daleč, ampak tudi dom številnih metuljev, čebel in drugih žuželk, ki obožujejo sladki nektar čudovite pomladne trajnice.

Privoščite mu sončno mesto

Strokovnjaki so potrdili, da obstaja več kot 800 različnih sort, ki jim je skupno, da imajo nekoliko nižjo rast in so primerne za okrasne vrtove. Številne izmed njih so vzgojene umetno, zaradi česar prosto v naravi ne bi preživele, a sicer španski bezeg ni posebno zahtevna rastlina. Rad ima globoka rodovitna vlažna in dobro odcedna tla. Uspeva praktično v vseh vrstah vrtnih tal, tudi v zelo težkih. Obožuje pomladno sonce, ki je hkrati izjemno pomembno za razvoj cvetov, a pazite, da ga ne posadite na kisla tla, saj vam tam ne bo uspeval.

Zgolj osnovna nega

Kot omenjeno, španski bezeg ni zahtevna rastlina. Dovolj bo, če ga boste enkrat letno pognojili z nekaj komposta ali hlevskega gnoja, a tudi s tem ne pretiravajte. Pomembneje bo, da mu boste v poletnih sušnih mesecih zagotovili dovolj vlage in ga boste redno zalivali. Pri sveže posajenih rastlinah prvo leto sproti odstranjujte nastajajoča socvetja, nato pa še nekaj let sproti odstranjujte odcvetele cvetove, le tako si boste prihodnje leto spet zagotovili močno cvetoč grm. Španski bezeg močno odganja iz korenin, zato divje poganjke redno in sproti odstranjujemo. Dobro pa je vedeti tudi, da če ste španski grm kupili v drevesnici, gre lahko za cepljenko, zato poganjki ne bodo imeli enakih lastnosti kot primarna grmovnica. Pa vendar je kljub vsemu to edini in najboljši način razmnoževanja. Mnogi rastlino sicer v poletnih mesecih razmnožujejo še z delno olesenelimi potaknjenci, a uspeh, žal, ni zmeraj zagotovljen.