Glede na podatke Geodetske uprave pa se slovenska kmetijska zemljišča prodajajo še po nekajkrat višji ceni.

V Sloveniji obdelujemo nekaj več kot osem arov njiv in vrtov na prebivalca, kar je več kot dvakrat manj kot znaša povprečje v državah članicah Evropske unije, ki znaša 20 arov njiv na prebivalca. Omejenost površin oziroma razpoložljivost kakovostnih zemljišč ter razmerje med ponudbo in povpraševanjem pa bistveno vplivata tudi na ceno. Zato ni presenečenje, da so najvišje cene dosegali imetniki zemljišč na gorenjskem analitičnem območju.

##ARTICLE-1895687##

Srednja cena kmetijskega zemljišča je znašala 6,60 €/m² in je bila petkrat višja kot na notranjskem območju, kjer so bile cene ponovno najnižje ter je srednja cena znašala 1,32 €/m², razkrivajo podatki Geodetske uprave (GURS).

Največja prodaja v Goriških brdih

Največjo prodajo kmetijskega zemljišča v letu 2025 pa je GURS zabeležil v Goriških brdih. Prodano je bilo kmetijsko zemljišče v izmeri približno 4,5 ha za ceno 270.000 evrov ali v povprečju šest evrov za kvadratni meter, pri čemer večino zemljišča predstavlja nasad vinske trte, v manjšem delu pa sadno drevje.

##ARTICLE-1895778##

Na območju Spodnjega Podravja s Halozami in območjem do Mure je lastnika lani menjalo 868 hektarjev, sklenjenih je bilo 1.416 pogodb. Srednja cena je znašala 2,67 €/m² oziroma 17 centov več kot leta 2024. Večina zemljišč je bila prodana po cenah od 2,00 do 3,19 €/m², v Halozah med 1,27 in 2,52 €/m².

Več v Štajerskem tedniku