Lani je Sklad ustvaril 12 milijonov evrov dobička, dva milijona je v obliki davka vrnil v državni proračun. Aplavz za poslovanje. Medtem pa je delež mladih zakupnikov (pod 40 let) skromnih sedem odstotkov, svet Sklada, ki ga sestavljajo izključno predstavniki kmetijskega ministrstva in Sklada, pa ostaja gluh za predloge mladih kmetov in še koga.

"Kaj sploh dodati k tem številkam, dejstvom? Milijonski dobički, svet Sklada brez enega kmeta ... Birokrati peljejo kmetijsko politiko," komentira predsednik Sindikata kmetov Slovenije Ivan Brodnjak. Glede na obseg poslovanja in okoljske cilje, ki jih skuša politika tudi preko Sklada, doseči, pa za morebitne spremembe niti ni politične volje. Čeprav bi bile te, po mnenju sogovornikov, nujne.

##ARTICLE-1894388##

Mladim kmetom je treba omogočiti dostop do zemlje

"Generalno imajo 4/5 kmetijskih zemljišč v upravljanju ali lasti kmetje, ki ne sodijo v kategorijo mladih kmetov. In potem se čudimo, zakaj imamo v Sloveniji zgolj 3,5 % mladih kmetov. Oblikovali in posredovali smo že niz predlogov, kako izboljšati dostopnost kmetijskih zemljišč za mlade kmete, tudi v luči omejenega dostopa do kapitala. Žal nismo bili slišani, morda tudi zaradi sestave sveta Sklada, ki bi ga morali po naši oceni sestavljati vsaj štirje predstavniki kmetov, od tega vsaj dva predstavnika mladih kmetov," je jasna Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine.

ČG

Predlagali so, da bi zakupnina progresivno naraščala nad določenim obsegom zakupljenih hektarjev. "Z ekonomijo obsega in združenimi zemljišči je zagotovo strošek pridelave nižji. Za olajšanje dostopa mladih do zemljišč smo predlagali uvedbo neke vrste zemljiškega lizinga, ki bi mladim prevzemnikom omogočil, da bi z dolgoročnim plačevanjem najemnine postopoma postali lastniki zemljišč. Slednje bi bilo dobrodošlo v primerih, ko na primer sosed mladega kmeta opusti kmetijsko pridelavo in so zemljišča naprodaj. V tem primeru bi lahko Sklad v dogovoru z mladim kmetom zemljišče odkupil, nato pa bi zakupnik kupnino vračal preko zakupa.

##ARTICLE-1895778##

"Olajšan dostop do kmetijskih zemljišč tudi zaradi finančne – kapitalske šibkosti mladih bi bil torej nujen korak k pomladitvi gospodarjev na kmetiji, obenem pa bi okrepil temelje slovenskega kmetijstva. Kmetije, ki jih upravljajo mlajši gospodarji, so usmerjene v produktivnost, trajnostno kmetijstvo, običajno so večje po standardnem dohodku in tudi obsegu proizvodnje, opažajo v Zvezi slovenske podeželske mladine. "Sedaj pa opažamo, da je pogosto Sklad tekmec kmetom, na več območjih po Sloveniji pa ima tudi predkupno pravico. Prav tako ne podpiramo licitacij v primerih, ko se za posamezno zemljišče v lasti Sklada prijavi več enakovrednih kandidatov. Licitacija sili kmete, da oddajo višjo ponudbo od finančnih koristi zemljišča, v strahu, da ga ne bi na dolgi rok izgubili." Konkretno – Sklad je lani opravil 86 postopkov izbire najugodnejšega ponudnika z licitacijo za 632 parcel. Izbrani ponudniki so v povprečju ponudili 1,8-krat višjo zakupnino od izhodiščne.

##ARTICLE-1895736##

Njive in travniki so namenjeni prehranski varnosti, ne mulčenju

Mladi kmetje opozarjajo še na neizkoriščenost pridelovalnih potencialov skladovih zemljišč. "Menimo, da mulčenje enkrat letno ne zadošča pogojem minimalne kmetijske dejavnosti. Kmetijska zemljišča so namenjena prehranski varnosti," opozarja Letina. Toda zdi se, tudi na primeru zakupnikov vinogradov v Halozah, da ima prednost pred pridelavo (v Halozah grozdja) skrb za izvajanje okoljskih ukrepov. Spomnimo, več haloških vinogradnikov je opozorilo na t. i. permakulturne prakse mariborskega zakupnika, ki da so se izkazale predvsem kot učinkovit poslovni model minimalne obdelave z mulčenjem za pridobitev subvencij, namesto da bi bila v ospredju pridelava grozdja.

##ARTICLE-1891156##

Naravovarstvene zahteve postajajo pogoj za zakupnike

In Sklad gre v doseganju naravovarstvenih ciljev še korak dlje. V poročilu so zapisali: "Ker sistem vzpodbud kmetijske politike za dosego naravovarstvenih zavez Republike Slovenije ne zadostuje, bodo pogoji za izboljšanje za nekatere bodoče zakupnike zemljišč v lasti države postali obvezni. Za skupaj 1.050 ha na vseh treh območjih veljajo še druge omejitve, ki se bodo uveljavljale postopno glede na dinamiko obnove zakupnih pogodb po preteku pogodbene dobe." Med zakupnimi pogoji bodo med drugim določeni roki košnje na primer na Ljubljanskem barju, Planinskem polju, Goričkem. Torej če bo nekdo želel ohraniti v zakupu državna zemljišča, bo hočeš nočeš moral spoštovati dodatne okoljske oz. naravovarstvene zahteve.

Kdo bo obdeloval zemljo? Društva, inštituti?!

Več v Štajerskem tedniku