Iz Perutninarske zadruge Ptuj, ki povezuje okrog 150 rejcev, odgovarjajo, da nobeden izmed rejcev nima registrirane proste reje piščancev brojlerjev, kar bi pomenilo, da bi imela perutnina na voljo izhod na dvorišča, travnik, sadovnjak, gozd … »Tak način reje predstavlja večje tveganje za prenos različnih bolezni, zato je Državno središče za nadzor bolezni odredilo prepoved reje perutnine na prostem na določenem območju,« je pojasnila direktorica zadruge Liljana Štalcer Zupanič. Ima pa 15 % rejcev svoje objekte preoblikovane po standardu piščancem prijazna reja, in sicer gre za 33 objektov, kar je okrog 17 % zadružnih površin za rejo piščancev brojlerjev. »Takšen način reje je nekakšen približek reji, kot je bila včasih na kmečkih dvoriščih, ko so piščanci brezskrbno brskali, se kopali v nastilju …

Preberite več v Štajerskem Tedniku