Konoplja sodi med  starodavne gradbene materiale in je ena najbolj vsestranskih rastlin na Zemlji, ki jo je človeštvo do razvoja umetnih vlaken množično uporabljalo za tekstil, vrvi, jadra, papir, tudi hrano in zdravila. Konoplja se je uporabljala tudi v gradbene namene: dokazano je, da so jo v Egiptu uporabljali že pri gradnji piramid. V Franciji niso konoplje nikdar nehali gojiti, v zadnjih 30, 40 letih pa se vrača med gradbene materiale tudi drugod po svetu. Uporablja se lahko samostojno, denimo pri izolaciji, ali v biokompozitu, ki je drugo ime za konopljin beton.

»V bistvu gre za zmes konopljinega pezdirja, ki je sesekljan in posušen oleseneli del stebla rastline, apnene mešanice in vode, za biorazgradljiv material, ki diha ter ima vrsto odličnih tehničnih lastnosti in ostalih prednosti, ki doprinesejo h kakovostnemu, zdravemu in prijetnemu bivalnemu okolju. Gradnja iz konopljinega betona ima celo negativen ogljični odtis, saj konoplja pri svoji vegetaciji vsrka veliko več ogljikovega dioksida (CO₂), kot se ga kasneje ustvari pri gradnji, to pa predstavlja visoko okoljsko dodano vrednost. Kar nekaj dokazov je, da se pravilno vzdrževana stavba iz konopljinega betona lahko ohranja stoletja, saj na račun karbonizacije apna in fosilizacije konoplje skozi čas kvečjemu še pridobiva na trajnosti. Material se vgradi v leseno skeletno konstrukcijo, ki nato prevzame nosilno funkcijo pri stavbi.

Preberite več v Štajerskem Tedniku