Vsak starš želi le najboljše za svojega otroka. In k temu seveda spada tudi dobra izobrazba. Toda običajna pojmovanja o šolskem uspehu se kar precej razlikujejo od najnovejših znanstvenih spoznanj. Odkrivamo 10 zmot o učenju:
1. Učenci se v manjših skupinah naučijo več.
Ne.
Številne študije dokazujejo, da število otrok v posameznem razredu ne igra nobene vloge pri učnem uspehu. Za učitelje je sicer učenje v večjih razredih napornejše, toda zato se tudi bolje pripravijo in so bolj učinkoviti. Znanstveniki tudi menijo, da učitelji ne izkoristijo prednosti majhnih razredov.
2. Pisanje SMS-ov slabo vpliva na otrokovo izražanje.
Ne.
Test, s katerim so primerjali redne pisce SMS-ov s sošolci, ki tega ne počnejo, je pokazal ravno obratno. Imeli so boljši besedni zaklad in so jih prekosili celo v pravopisu.
3. Igranje glasbila spodbuja inteligenco.
Ne.
Dolgo časa se je domnevalo, da imajo otroci, ki se učijo igrati na inštrument, prednosti tudi pri učenju (na primer matematike). Na žalost ni nikakršnih znanstvenih dokazov, da bi vaje igranja na glasbilo zviševale inteligenco. Velja pa, da so možgani ob muziciranju zelo aktivni in to seveda ne škodi. Otroci se bodo seveda največ naučili iz dejavnosti, ki jih veselijo.
4. Učenci, ki se učijo latinsko, se lažje učijo tudi drugih tujih jezikov.
Ne.
Vemo sicer, da je latinščina osnova vseh jezikov, toda to še ne pomeni, da nam njeno poznavanje omogoča hitrejše učenje drugih tujih jezikov. Prav nasprotno: učenci, ki se učijo latinsko, naj bi imeli celo več težav s slovnico drugih tujih jezikov. Nekoliko boljši so le pri nemški slovnici.
Preberite tudi:
- Bralka sprašuje: Naj se z otroki pogovarjamo o medvrstniškem nasilju?
- Kako pomagati otroku, ki ima tremo pred spraševanjem in testi
- Kako stvari, ki jih otroci ne marajo, narediti zabavne?
5. Vaja dela mojstra.
Da in ne.
Za dosego učnega cilja si mora en učenec prizadevati več, drugi manj. Toda brez določene mere vneme ne bo uspelo nobenemu. Vaja ni mišljena v smislu napornega učenja ali stalnega ponavljanja, temveč je veliko bolj pomembno razumevanje in uporaba znanja.
6. Kdor spi, se nič ne nauči.
Ne.
Živčne celice so še posebej aktivne med spanjem. Takrat predelujejo informacije in skladiščijo naučeno. Spanje je še posebno pomembno v fazah učenja. Raziskovalci možganov zato odsvetujejo, da bi otroci pred spanjem gledali napete filme ali pa igrali računalniške igrice. Obstaja namreč nevarnost, da sveže pridobljeno znanje ne bo pristalo v dolgoročnem spominu, ampak ga bodo prekrili drugi, močnejši dražljaji.
7. Ponavljajoče branje vodi do učnega uspeha.
Ne.
Kdor bere - čisto vseeno, kako pogosto - še zdaleč ne razume teksta. Veliko učinkovitejše je, da s svojimi besedami nekomu drugemu razloži prebrano.
8. Največ se naučimo iz napak in kritik.
Da in ne.
Iz napak se naučimo, kako nečesa ni dobro narediti. Stalna kritika in nenehen pritisk doma pa lahko dobesedno uničita otroško pripravljenost za učenje. Razred največ pridobi od napak posameznikov: če učitelj pravično in pravilno popravi učenca, se iz te napake uči ves razred. Toda en in isti učenec ne sme postati »učni objekt«.
9. Otroški možgani so vpojni kot goba.
Ne.
Otroci se naučijo le tisto, kar je v določenem trenutku pomembno za njihov razvoj. Naloge morajo ustrezati njihovi starosti in njihovim sposobnostim. Stalne preobremenitve so najhujša napaka, ki jo naredijo starši.
10. Inteligenčni kvocient določa oceno.
Da in ne.
Inteligentni otroci se sicer hitreje učijo, toda za šolski uspeh so poleg inteligenčnega kvocienta zelo pomembni motivacija, vztrajnost in disciplina.
