Prodaja stanovanjskih nepremičnin v Evropski uniji se je v drugem četrtletju leta v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024 povečala za 10 odstotkov. Če izvzamemo Luksemburg, kjer se zaradi majhnosti trga hitro zaznajo padci ali porast – tam se je prodaja povečala za 86,6 odstotka, je Slovenija na prvem mestu. Po podatkih Eurostata se je obseg prodaje povečal za 34,4 odstotka.

Geodetska uprava RS pa je nedavno postregla s podatki za celotno prvo polovico leta. Po treh letih stalnega upadanja je prišlo do preobrata trenda. Prodanih je bilo 30 odstotkov več stanovanj kot v drugem polletju 2024, za petino se je povečala tudi prodaja stanovanjskih hiš.

##ARTICLE-1859050##

Na vrhu Slovenija in Litva

Poleg Slovenije je bilo živahno prodajo v tem obdobju zaznati tudi v Litvi (skok za 24,4 odstotka), Belgiji (+19,2 odsottka), na Portugalskem (+18 odstotkov) in na Nizozemskem (+17,5 odstotka).

Stanovanja in hiše niso šle tako dobro na prodaj na Irskem (10 odstotkov manj) ter na Malti, Madžarskem in Finskem (približno 5 odstotkov manj).

Eurostat

Vodja raziskovanja stanovanjskih nepremičnin v Evropi pri podjetju Knight Frank Kate Everett-Allen je dejala, da širok razpon, od povečanja do znižanja, odraža različne odzive na sproščanje monetarne politike v regiji. Evropska centralna banka (ECB) je v tekočem ciklu uvedla osem znižanj obrestnih mer, učinki pa so neenakomerni po državah zaradi različnih pogojev financiranja, ravni ponudbe in osnovnega povpraševanja.

##ARTICLE-1853123##

Michael Polzler, izvršni direktor nepremičninske mreže RE/MAX Europe, je za Euronews poudaril, da specifični dejavniki po različnih državah povzročajo v vladnih spodbudah za nakup cenovno ugodnejšega prvega stanovanja. Tako so na primer na Portugalskem mlajši od 35 let lažje dostopali do hipotekarnih posojil, a so prodajalci zavohali priložnost za zvišanje cen.

Profimedia

Padec obrestnih mer za stanovanjske kredite

Za Slovenijo je Geodetska uprava RS ocenila, da se je obrat zgodil predvsem zaradi povečanja plačilno sposobnega povpraševanja, ki ga je spodbudil občuten padec fiksnih obrestnih mer za stanovanjske kredite. K rasti so prispevali tudi visoka stopnja zaposlenosti in realna rast plač.

##ARTICLE-1834276##

Stanovanj v Sloveniji je bilo po teh ocenah med januarjem in junijem prodanih nekaj več kot 4400, hiš pa približno 2800. Prodaja zazidljivih zemljišč se je v primerjavi z drugim polletjem 2024 povečala za 15 do 20 odstotkov na 2700, prodaja poslovnih nepremičnin pa se je zmanjšala za pet do 10 odstotkov na približno 420 pisarn in 280 lokalov. Za najmanj četrtino se je povečalo število transakcij s kmetijskimi zemljišči.

Do največje rasti števila sklenjenih transakcij s stanovanji je prišlo na območju Celja, kjer se je število prodanih stanovanj v primerjavi z drugim polletjem 2024 po ocenah povečalo kar za okoli 70 odstotkov. V Ljubljani je bila ta rast 30-odstotna, v severni okolici Ljubljane 50-odstotna, v Kopru in Mariboru približno 35-odstotna, v Kranju pa 15- do 20-odstotna. V južni okolici Ljubljane je bilo število transakcij za 15 do 20 odstotkov manjše kot v lanskem drugem polletju.

##ARTICLE-1839212##

Cene dosegle rekordne ravni

Glede cen stanovanjskih nepremičnin v poročilu piše, da so v prvem polletju letos spet dosegle rekordne ravni. Prav tako so, po rahlemu padcu cen v drugi polovici leta 2024, rekordno raven dosegle cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb.

Srednja cena rabljenega stanovanja na ravni države je prvič presegla 3000 evrov na kvadratni meter, v Ljubljani pa je dosegla že skoraj 4900 evrov na kvadratni meter. Večina stanovanj se je v prestolnici v prvem polletju prodala po ceni med 4300 in 5600 evrov na kvadratni meter.