Zakon, ki ga je po vetu državnega sveta državni zbor sicer vnovič potrdil konec januarja, ureja pravico do dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ter določa pogoje za njegovo priznanje. Konec marca je SDS, ki je nasprotovala uveljavitvi zakona, ker bi po njeno prinašal neupravičene privilegije le peščici, v državnem zboru vložila zahtevo za razpis referenduma, podprto z več kot 47.000 podpisi volivcev.
Proti zakonu je na nedeljskem referendumu po delnih neuradnih podatkih Državne volilne komisije glasovalo več kot 92,5 odstotkov volivcev, hkrati pa je nasprotnikom uspelo doseči kvorum za zavrnitev zakona, saj je proti glasovalo več kot 403.000 volivk in volivcev. Od leta 2013 in ustavnih sprememb je pri referendumih namreč pomembno tudi to, da zdaj velja model tako imenovanega zavrnitvenega referenduma, ki pravi, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
Referendum o zakonu o dodatkih k pokojninam za umetniške dosežke je bil sicer že 24. zakonodajni referendum, na katerega so se odpravili slovenski volivci. Najmanj volivcev, le slabih 12 odstotkov (201.047), se je udeležilo glasovanja o arhivih leta 2014. Največ, skoraj 58 odstotkov (997.285), je glas oddalo na referendumu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic leta 2007, ko je hkrati potekal drugi krog predsedniških volitev.
Ostaja zakon iz leta 1974
Ključno vprašanje po referendumu pa se glasi: kaj zdaj? Glavno je, da novi zakon ne bo stopil v veljavo, uzakonjen ostaja dosedanji. Na ministrstvu za kulturo so pred referendumom pojasnjevali, da z novim zakonom ministrstvo ni predlagalo nobenega novega privilegija, ampak le skušalo urediti že leta 1974 uzakonjeno pravico.
"Če referendum ne uspe, se ne spremeni popolnoma nič, saj bo kot doslej veljal zakon iz leta 1974, po katerem so se ti dodatki že podeljevali, in to arbitrarno in brez kakršnihkoli kriterijev. Ta zakon ima zgolj pet členov in vsakokratnemu ministru in vladi dopušča popolnoma arbitrarno presojo, na kar je večkrat opozorilo tudi računsko sodišče. Po novem zakonu se pokojnine ne bi več dedovale, kot so se lahko doslej, in ne gre za absolutne zneske, ampak bi bili dodatki vezani na višino pokojnine posameznika," je že pred časom povedala ministrica Asta Vrečko, ki jo je že dan po referendumu pričakala vložena interepelacija.
