Za nami je leto 2025. Tudi na področju kmetijstva bi ga lahko opisali s pridevniki zanimivo, lepo, razburljivo, pretresljivo, turbulentno in tudi žalostno. Če bi vprašali slovenske kmete, sem prepričana, da bi jih več izbralo bolj negativne pridevnike.

Na naših straneh smo v začetku januarja spremljali dogajanje, povezano s kmetijo Kaučič iz Gornjih Ivanjec, na kateri je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) po objavi anonimnega posnetka uvedla izredni nadzor zaradi neprimernih razmer v reji kokoši nesnic v obogatenih kletkah. Kot se je izkazalo v inšpekcijskem nadzoru, so bile kokoši v kletkah prenaseljene, gnezda niso imela ustreznega dna, v večjem številu kletk so manjkale plastične zavese, prav tako je bilo pri pregledu kokoši ugotovljeno, da imajo živali pršice in da zaradi tega niso bile zdravljene.

Posnetek zaslona

Neskladja na področju varne hrane in zaščite živali sicer niso bile zaznana v tolikšnem obsegu, da bi bilo zaradi zavarovanja zdravja živali in ljudi treba sprejeti nujne ukrepe po skrajšanem postopku, je pa bil zaradi posnetkov in izpostavljenosti v javnosti ugled kmetije uničen, gospodarska škoda pa velika, je takrat za naš medij povedala gospodarica Alenka Rojko.  

##ARTICLE-1394695##

Kmete pognalo na ulice

Januar ni pretresel le omenjene kmetije, temveč slovensko kmetijstvo na splošno. Resorno ministrstvo je v javno obravnavo poslalo več zakonov, predpisov, uredb in pravilnikov s področja kmetijstva, med njimi zakon o hrani, zakon o kmetijstvu, zakon o zdravju živali, zakon o varni hrani in krmi, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih ter zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih.

##ARTICLE-1793712##

Kmete je zmotilo predvsem to, da so bile v zakonske predloge vključene številne spremembe, pripravljene brez kmetov, sporen je bil tudi čas, ki ga je imela javnost na voljo za oddajo pripomb k zakonodajnim osnutkom. Po pritiskih kmetijskih organizacij in drugih je kmetijska ministrica napovedala podaljšanje javne obravnave svežnja zakonodaje, z umikom svežnja osnutkov iz javne razprave pa se ni strinjala.

Damjana Nemeš

Zakonodajni sveženj, za katerega so kmetje pristojnim očitali, da je bil pripravljen na hitro, nepremišljeno, predvsem pa brez tistih, ki jih najbolj zadeva, je nato krojil dogajanje na področju kmetijstva vse leto.

Glasno nestrinjanje z odnosom države in pristojnega ministrstva do živinoreje, predvsem pa nezadovoljstvo z novelo zakona o zaščiti živali, so izrazili prašičerejci na kmetijsko-živilskem sejmu Agra, ki je v Gornji Radgoni avgusta potekal že 63. leto.

Damjana Nemeš

Prašičerejce je najbolj zmotilo določilo glede kastracije pujskov, ki ga je uvedla novela omenjenega zakona, svoje nestrinjanje so izrazili z več transparenti in mirnim shodom. Aktivnosti kmetov je kmetijsko ministrstvo tolmačilo povsem drugače, očitali so jim agresivno vedenje, predčasno pa so zaradi tega zapustili tudi sejemski prostor. Kmetje so to razumeli kot prekinitev dialoga, kar je pristojno ministrstvo kasneje zanikalo.

##ARTICLE-1843553##

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije

Turbulentno dogajanje se je nadaljevalo. Predstavniki prašičerejcev so se v prihodnjih tednih dogovorili s kmetijskim ministrstvom, UVHVVR ter drugimi strokovnjaki s področja veterine glede načina izvajanja in sofinanciranja kastracije pujskov po novem letu, dosegli so tudi nekaj pomembnih dogovorov. Med drugim je bilo sklenjeno, da bodo rejci po opravljenem tečaju lahko postali veterinarski pomočniki, vendar vse do konca leta še ni postalo jasno, kdaj, če sploh, se bodo tečaji začeli izvajati.

Jure Kljajić

##ARTICLE-1852307##

Na težave v kmetijstvu so slovenski kmetje glasno opozorili tudi na protestu v Bruslju, kjer so se udeležili vseevropskega protesta kmetov. Tam je nekaj deset slovenskih kmetov ponovno opozorilo na visoka davčna bremena, ki jih prinaša nova kmetijska zakonodaja, na neučinkovitost sistema sledljivosti živil in nerealno visoke okoljske zahteve, ki otežujejo preživetje slovenskih kmetij. S prisotnostjo v Bruslju so podprli druge evropske kmete, saj je, kot so poudarili, kmetijstvo na prelomni točki.

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije

##ARTICLE-1868562##

Številne bolezni

Če se kronološko vrnemo na začetek leta, je slovenske rejce udarilo še več negativnih novic. Evropski referenčni laboratorij je na podlagi opravljenih analiz tudi uradno potrdil prisotnost bolezni modrikastega jezika serotipa 4 v Sloveniji, UVHVVR pa je zaradi potrditve bolezni Sloveniji preklicala status države, proste okužbe s to boleznijo, ki ga je imela od leta 2021. Zaradi bolezni je predvsem poleti prišlo do povečanega števila poginov živali, predvsem drobnice, zato sta UVHVVR in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije sprejeli odločitev za zagotovitev brezplačnega cepiva za drobnico in govedo proti serotipom 3, 4 in 8 te bolezni.

##ARTICLE-1794611##

Kot da ena bolezen ni dovolj, se je nedaleč od meje s Slovenijo pojavila tudi kuga drobnice, ki prizadene predvsem koze, ovce, nekatere divje vrste malih prežvekovalcev in kamele. Državno središče za nadzor bolezni je določilo ogrožena območja pri nas, to so bila v Pomurju naselja Dobrovnik, Žitkovci, Strehovci, Kobilje, Kamovci, Berkovci, Bogojina, Bukovnica, Čikečka vas, Filovci, Ivanjševci, Motvarjevci, Pordašinci, Prosenjakovci, Selo, Središče in Vučja Gomila.

UVHVVR

##ARTICLE-1792766##

Zbolevale pa niso le živali. Vrsto let se z boleznijo trte spopadajo tudi slovenski vinogradniki. Zaradi zlate trsne rumenice so bile med okuženimi območji vse pomurske občine, vinogradniki pa so lahko zaprosili za finančno nadomestilo za odstranjene in uničene simptomatične trse v vinogradih. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja je tako izdala 539 pozitivnih odločb v skupnem znesku 1,6 milijona evrov, pomurskim vinogradnikom je odobrila 228 vlog v skupnem znesku nekaj več kot 430 tisoč evrov. Ob tem je agencija še navedla, da je bilo v Pomurju zaradi omenjene bolezni uničenih kar 167 tisoč trt.

Jure Kljajić

##ARTICLE-1867170##

Suša krojila pridelek

Na udaru pa niso bili le živinorejci in vinogradniki. Leto ni prizanašalo niti poljedelcem in sadjarjem. Kot že nekaj let zapored je marca prišlo do prve pozebe, ki ji je aprila sledila še druga, vendar ta zaradi oblačnosti pomurskih kmetov tokrat ni prizadela tako močno.

Jure Kljajić

##ARTICLE-1810255##

Je pa imela zato na kakovost in količino domala vseh kmetijskih pridelkov toliko večji vpliv suša. Vročinski val je na kmetijskih rastlinah povzročil sušni in vročinski stres, pomanjkanje vode pa se je stopnjevalo od vzhoda države proti zahodu. Škoda se je močno poznala na poljščinah, travnikih, okopavinah, v trajnih nasadih in gozdovih. Manjši pridelek je bil tako tudi pri ječmenu in pšenici, prizadeti so bili koruzni posevki, kar je ob žetvi vplivalo tudi na odkupne cene. Kot so ob začetku žetve napovedali strokovnjaki, v prihodnje o rekordnih letinah zaradi vseh sprememb v okolju več ne bomo mogli govoriti, saj se te spremembe kažejo v izgubi pridelka.

Vanesa Jaušovec

Srčnost in solidarnost

Če smo tokratni letni pregled kmetijstva začeli z negativno novico, pa ga sklenimo s pozitivno. V eni od takih smo julija predstavili kmetijo Vamberger iz Bolehnečic, ki redi 180 glav živine. Ker dela na kmetiji nikoli ne zmanjka, niti se ne sprašuje, ali so prazniki ali nedelje, se pet srčnih prijateljev vsako leto odloči in gospodarjem kmetije avgusta priskoči na pomoč v hlevu. Družini na tak način omogočijo nekaj dni več kot zasluženega dopusta, pomagajo jim tudi, kadar se želijo odpraviti na enodnevni izlet.

Vanesa Jaušovec

##ARTICLE-1835844##

Takšne zgodbe so dokaz, da solidarnost, srčnost in pripravljenost pomagati sočloveku še niso šle v pozabo. Upamo in želimo si, da bi bilo tega še več, predvsem pa, da bi bilo leto, ki prihaja, kmetom bolj naklonjeno.